Predstojnik lahko v primeru suma, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni oz. poškodbe ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, za ugotovitev dejanskega stanja pooblasti detektivsko agencijo, kot to že velja v zasebnem sektorju, ali pa enega ali več javnih uslužbencev.

V obeh primerih mora javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, in mu omogočiti, da se o tem izjasni, kar je predlagal Sindikat državnih organov Slovenije.

Številni pomisleki zaradi novosti
Miran Potrč (SD) meni, da predvidene rešitve ne gradijo na medsebojnem zaupanju, ampak bodo spodbujale medsebojno ovajanje. Borut Sajovic (LDS) je opozoril, da predlog zakona posega v človekovo pravico do zasebnosti. V poslanski skupini nepovezanih poslancev menijo, da ta sprememba vodi na izjemno spolzek in nevaren teren, tako v zvezi z osebnimi podatki kot tudi s človekovimi pravicami in s pravico do zasebnosti.

Zelo kritična je bila poslanka SNS-a Barbara Žgajner Tavš, ki je menila, da se je "delavce očitno začelo privijati". Tudi v poslanski skupini DeSUS-a niso bili navdušeni nad tem, da bi javni uslužbenci "spletali mrežo, v katero bi se ujeli drugi sodelavci". Opozarjajo, da bodo storitve detektivov povzročile dodatne stroške, zaradi česar lahko zvodenijo drugi ukrepi, namenjeni prihrankom.

Zakaj odločitev za poseben nadzor?
Kot je dejal minister za javno upravo Gregor Virant, bo država samo iz naslova plačevanja nadomestil za prevoz mesečno prihranila milijon evrov. Poudaril je, da uvedba nadzora ne pomeni, da vlada ne zaupa javnim uslužbencem, saj večina javnih uslužbencev igra po pravilih.

B. R.