Če se boste 11. septembra zjutraj sprehajali po ulicah nekaterih slovenskih mest, boste naleteli na številne prostovoljce, ki bodo v okviru projekta Najboljše novice iz sveta, delili časopis s pozitivnimi zgodbami iz držav v razvoju. Časopis, ki bo vseboval samo pozitivne zgodbe, je med drugim namenjen tudi ozaveščanju javnosti o dosežkih mednarodnega razvojnega sodelovanja. Cilj tega projekta je prebivalce Slovenije ozavestiti, da v državah v razvoju ni vse tako, kot je prikazano, in da je svetovno revščino mogoče ustaviti, pravi Lenka Vojnovič, predstavnica za stike z javnostmi Slovenske filantropije.

Slovenija bo pri projektu sodelovala prvič
Slovenija se letos v okviru Evropskega leta za razvoj, ki poteka pod geslom Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost, prvič pridružuje projektu Najboljše novice iz sveta. Gre za enega izmed večjih dogodkov v Sloveniji v okviru Evropskega leta za razvoj, ki se mu je pridružilo skoraj 30 organizacij iz celotne Slovenije.

"S Slovensko filantropijo je kontaktiralo zunanje ministrstvo, med drugim tudi zato, ker smo krovna organizacija za prostovoljce v Sloveniji. Ker je to akcija, ki govori o razvojnem sodelovanju, ki je tudi področje delovanja Slovenske filantropije, se nam je zdelo, da to ni stvar, ki bi ji lahko rekli ne, zato smo k njej takoj pristopili," je pojasnila Lenka Vojnovič.

Vse le ni tako črno
Organizatorji iz Danske so se za projekt Najboljše novice iz sveta odločili pred petimi leti, ko so spoznali, da se novinarji osredotočajo predvsem na težave v družbi, bralci pa so deležni predvsem negativnih novic iz držav v razvoju. Posledično pa so razvili preveč negativen pogled na države v razvoju, čeprav so razmere v številnih državah veliko boljše od prikazanih, poudarjajo organizatorji projekta. Zato so se odločili za drugačen pristop, s katerim želijo prikazati, koliko so regije v razvoju napredovale v zadnjih desetih letih.

Da vse le ni tako črno, potrjuje tudi Indeks razvoja Združenih narodov. Od leta 1990 se je v svetovnem merilu podaljšala življenjska doba, ljudje so bolje izobraženi, v povprečju pa imajo tudi večji prihodek. Samo zaradi razvojnih programov, ki potekajo pod okriljem Evropske unije, je v šolah 14 milijonov več otrok, 70 milijonov ljudi je dobilo dostop do čiste pitne vode, zdravstveni delavci pa so sodelovali pri več kot sedmih milijonih rojstev, da bi pomagali preprečiti smrt ali druge zaplete ob porodih.

"Stvari gredo lahko tudi na bolje"
Napačno slikanje razmer v državah v razvoju je izpostavila tudi Lenka Vojnovič: "Velikokrat se sliši o neki nujni humanitarni pomoči, manj pogosto pa slišimo o teh projektih, ki jih poganja razvojna pomoč, gre za trajnostni razvoj, za stvari, ki dolgoročno opolnomočijo neko skupino ljudi v neki državi, ji dajo infrastrukturo. Razvojna pomoč pomaga državi k nekim dosežkom, ki so tudi predstavljeni v časopisu."

S projektom bi radi na Ministrstvu za zunanje zadeve in v Slovenski filantropiji opozorili na razliko med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem, prav tako pa bi radi spremenili mnenje ljudi, ki ob omembi afriških držav najprej pomislijo na sestradane otroke in različne bolezni. "Sporočilo te akcije je, da gredo stvari lahko tudi na bolje," je dodala Vojnovičeva.

Prostovoljci so še vedno dobrodošli
Letos poleg Slovenije v projektu sodeluje še 12 držav, vse pa bodo 11. septembra na ulicah delile časopis, s katerim bodo skušali prebivalcem držav predstaviti dosežke mednarodnega razvojnega sodelovanja. Pri nas bodo časopis, ki bo izšel v 10.000 izvodih, razdeljevali v 26 krajih skupaj z lončkom kefirja iz Kobarida. Prostovoljce - računajo, da jih bo v akciji sodelovalo kar 300 - pa še vedno sprejemajo. "Prostovoljci so še vedno dobrodošli, primanjkuje jih predvsem v Ljubljani, Mariboru, saj gre za večji mesti, ki tudi zahtevata več prostovoljcev. Ta akcija je lahko tudi dobra izkušnja za tiste, ki drugače nimajo časa za prostovoljstvo, mogoče pa bi si lahko odtrgali eno uro. Ljudje v takih akcijah lažje sodelujejo, ker ne vzamejo veliko časa, dobijo pa neko pozitivno izkušnjo," je povedala Vojnovičeva in vse zainteresirane pozvala, naj se obrnejo na Slovensko filantropijo, kjer se projektu še vedno lahko pridružijo.