Višji državni tožilec Drago Šketa, vodja delovne skupine za spremljanje izvajanja strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete, in Tatjana Bobnar, namestnica policijskega generalnega direktorja, sta predstavila uspehe, dosežke in tudi težave pri delu delovne skupine, s katero želijo izboljšati boj proti gospodarski kriminaliteti in korupciji v Sloveniji.

V njej pa za zdaj sodeluje 11 državnih institucij (tožilstvo, policija, notranje ministrstvo, tri ministrstva, davčna in carinska uprava, KPK, agencija za trg vrednostnih papirjev, urad za preprečevanje pranja denarja in javna agencija za varstvo konkurence.)

Omenjena delovna skupina deluje šele od leta 2012, nekaj manj kot poldrugo leto, vendar so z doseženim, vsaj po besedah Škete in Bobnarjeve zelo zadovoljni. Tako je prišlo do uspešnega sodelovanja med policijo, tožilstvom in drugimi državnimi organi.

Napovedane so številne spremembe zakonodaje
Napovedane so tudi nekatere spremembe zakonodaje oz. nekatere so se že zgodile. Tako je bil v okviru delovne skupine izpostavljen problem ustanavljanja lažnih zemljiških dolgov z namenom oškodovanja upnikov in tudi kaznivost davčne zatajitve velike premoženjske koristi, ki mora po obstoječi zakonodaji presegati 50.000 evrov mesečno, kar je redek pojav in se je zato precej zmanjšalo število ovadb, ki jih davčna uprava podaja na državna tožilstva (v letu 2012 16 ovadb, v letu 2013 pa do septembra le 3 ovadbe).

Evropska direktiva o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU, pa narekuje, da je treba kazenskopravno sankcionirati tiste davčne zatajitve, ki državni proračun oškodujejo za več kot 10.000 evrov.

Združba borcev proti gospodarskemu kriminalu pa je priskočila na pomoč varuhu konkurence z napotki, kako naj še naprej izvajajo zakonite preiskave kaznivih dejanj, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je del zakona, ki varuhu konkurence dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odredbe, v neskladju z ustavo.

Ni več nedotakljivih
"Da ni več svetih krav in malih bogov, kažejo tudi statistični podatki za lansko leto, ko je policija obravnavala za 27,1 odstotka več primerov gospodarske kriminalitete," je delo policije pohvalila namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.

"Pri kriminalistih je kljub težavam, ki vplivajo na delo, veliko volje, da bodo svoje poslanstvo opravili uspešno. Tako jim bo uspelo povrniti upanje v pravno državo in vladavino prava," je še dodala Bobnarjeva.

Izpostavila je tudi kadrovsko krepitev, predvsem regionalne ravni pri pregonu gospodarskega kriminala, saj naj bi se tako preiskovalci gospodarskega kriminala okrepili s 75 novimi delovnimi močmi. S subvencijo evropske komisije za nakup tehnične opreme pa potekajo nabave v okviru projekta Face Trace, za izboljšanje kapacitet za obrazno prepoznavo v boju proti kriminalu ter nabava računalnikov s programsko opremo za preiskovanje zlorab plačilnih kartic.

Prednostna naloga bodo bančniki, zdravniki in farmacevti
Po besedah namestnice vodje slovenske policije pa bo v prihodnje prednostna naloga preiskovanje kaznivih dejanj v bančništvu, zdravstvu, farmaciji in energetiki. "Zavedamo se, da slovenska javnost upravičeno pričakuje odločne ukrepe," je še dodala Bobnarjeva.