Odhod zadnjih vojakov agresorske Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Foto: BoBo
Odhod zadnjih vojakov agresorske Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Foto: BoBo
Matej Vatovec
Matej Vatovec (ZL) se je zavzel za ponovno uvedbo 2. januarja kot dela prostega dneva, pri tem pa je naletel na podporo dela koalicije. Foto: DZ/Martina Čuk
Odbor za delo
Odbor za delo je bil pri vprašanju dneva suverenosti enoten. Foto: DZ/Martina Čuk

Predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dneh je v parlamentarno proceduro vložil poslanec SMC-ja Marjan Dolinšek. Kot praznik bi dodatno določili 25. oktober - na ta dan je leta 1991 zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil ozemlje Slovenije. Kot je zapisano v obrazložitvi, odhod predstavlja vrh procesa slovenske osamosvojitve.

Ta dan bi se praznovalo kot dan ponosa, enotnosti in samozavesti za vse, kar je ohranjalo naš narod skozi stoletja, je zapisal poslanec. S tem dnevom pa bi opozarjali tudi na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnosti. Predlog, ki 25. oktober določa kot praznik, ne pa tudi kot dela prost dan, so podprli vsi sodelujoči v razpravi in tudi vlada mu ne nasprotuje.

ZL, SD, DeSUS in ZaAB za prosti 2. januar
Manj enotni pa so bili pri predlogu dopolnila ZL-ja, s katerim bi 2. januar znova določili kot dela prost dan, kar je bilo ukinjeno leta 2012 z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Predlog temelji na človeških in socialnih razlogih, je pojasnil Matej T. Vatovec. Prepričan je, da ni nobene verodostojne študije, ki bi kazala, da bi bile koristi večje od stroškov.

Vrnitev 2. januarja kot dela prostega dneva sta podprla tudi Jani Möderndorfer (ZaAB) in Matjaž Nemec (SD). Da ga bo podprl, je prav tako napovedal Uroš Prikl (DeSUS). Kot je dejal Möderndorfer, so v državi tako rekoč vsi sistemi naravnani tako, da v resnici delovni procesi takrat stojijo. Ljudje 2. januar še vedno praznujejo, a s svojim dopustom.

Vlada, SMC in SDS proti
Vlada predlogu nasprotuje. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je opozorila, kje z ukinitvijo dela prostega dneva nastajajo prihranki. Če so ljudje ta dan na dopustu, je pač to en dan dopusta manj, ki ga lahko koristijo kdaj drugič. Če gre za dela prost dan, pa tistim, ki na ta dan delajo, pripada poseben dodatek, je dejala.

Žan Mahnič (SDS) se je zavzel, da bi dopolnilo ZL-ja umaknili, ker ne vključuje ocene finančnih posledic in zato ni v skladu s poslovnikom. Prav tako sta se proti izrekli Janja Sluga (SMC) in Jana Jenko (DeSUS). Prva je opozorila na podatke statističnega urada, druga pa je med drugim izpostavila, da je Slovenija po številu praznikov in dela prostih dni med državami, ki jih imajo največ.