Podpis koalicijskega sporazuma v poznih sredinih urah. Foto: BoBo
Podpis koalicijskega sporazuma v poznih sredinih urah. Foto: BoBo
Pogledi Slovenije, 14. 3. 2013


Predsednik DL-ja Gregor Virant je na začetku povedal, da pri vstopu stranke v vlado ni bilo dvoličnosti, saj je bil to edini način, da končajo vladavino zdajšnje vlade. "Mi ne gremo v koalicijo z Zoranom Jankovićem, ampak z Alenko Bratušek," je dodal.

Morda vas zanima tudi:
- Koalicijska pogodba - uresničljive zaveze ali že slišane obljube?
- DL objavil seznam - Gorenaka bi nasledil Virant
- Kraljič: Nova vlada mora nadaljevati reforme in odstraniti ovire, ki nam nižajo konkurenčnost

Nekdanji finančni minister in podpredsednik DL-ja Janez Šušteršič pa je bil po Virantovih besedah prepričan, da je bolje, da Janševa vlada dela, dokler lahko.
"Jaz pa sem menil, da je bolje končati politično agonijo. Z vstopom v koalicijo pa ubijemo dve muhi - Janez Janša ne bo več premier, Zoran Janković pa ne bo več predsednik PS-ja," je pojasnil. Težava PS-ja je po njegovem mnenju tudi ta, da se ne zmore ograditi od Jankovića.
Simptom Janković
Aktivist in eden izmed organizatorjev protestov Uroš Lubej je izpostavil, da je Janković simptom težav slovenske politike in da tej nihče ne zaupa več. Meni, da je žalostno tudi, da slovenska politika ne more najti človeka, ki bi državo na hitro pripeljal do predčasnih volitev. Politikom je očital, da velikokrat ostajajo le pri besedah in premalo stvari udejanjijo in zatrdil, da najnovejši razvoj dogodkov ne bo ustavil protestniškega gibanja.
Beseda je nanesla tudi na kadrovanje, kjer je Ljudmila Novak povedala, da je tudi javno izrazila nestrinjanje z delovanjem odhajajoče vlade, a veliko besede pri imenovanju ni imela. Za imenovanje Mojce Kucler Dolinar pa je dejala, da je izvedela iz medijev. Virantu je tudi oponesla, da je bil zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pripravljen sesuti odhajajočo vlado in nato skočiti v novo koalicijo s prav tako obremenjenim PS-jem.
Franc Bogovič (SLS) je oblikovanje trenutne vlade označil za svojevrstno farso, saj ima Bratuškova pet minut pred polnočjo težave s tem, da ljudje nočejo v to vlado. Viranta pa je okrcal, rekoč, da bi moral po objavi poročila KPK-ja Janši dati dan ali dva za razmislek in mu na vladi povedati, naj odstopi, najde drugega človeka ...

Moralna in ne politična kriza
Politična kriza ima v demokratičnih sistemih jasno postavljene sheme in načrte, kako jo rešiti: ali z novimi volitvami ali z iskanjem nove večine v parlamentu. Slovenska politična elita je izbrala drugo pot, a s tem nadaljuje moralni razkroj družbe. Kot da bi se bala ljudi, ki zahtevajo prečiščenje politike.

Breme, ki so si ga naložili Alenka Bratušek, Igor Lukšič, Karl Erjavec in Gregor Virant, je veliko. Kajti, kako naj jim ljudje verjamejo, da se bodo borili proti korupciji, če pa moralo in pravno državo delijo na državno in lokalno raven, kot da morala in pravna država nista univerzalni vrednoti. Kako naj jim ljudje verjamejo, da bo treba zategniti pas in dvigniti davke, če pa se ustanovitelj Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan požvižga na kazenske ovadbe davčnega urada in se z njimi javno pregovarja, jih celo smeši?

Kako naj ljudje verjamejo, da bodo pomirili politične strasti v državi, ko pa se zdi, da z dvojnimi vatli merijo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije in jih podpora Zoranu Jankoviću, ki jo še vedno uživa tako pri Alenki Bratušek in poslancih PS-ja, ne zmoti? Zato se zdi, da pomiritve v družbi ne bo. Pogubna delitev slovenskega duha bi se tako lahko le še poglobila. Za razpravo o teh dilemah smo v studio Pogledov Slovenije zato povabili vse predsednike političnih strank, mandatarko Alenko Bratušek in predstavnike protestnikov.
A. Č., Bojan Traven, Pogledi Slovenije

Pogledi Slovenije, 14. 3. 2013