Predsednik in predsednica sosednjih republik si ogledujeta orožje. Foto: MORS/Borut Podgoršek
Predsednik in predsednica sosednjih republik si ogledujeta orožje. Foto: MORS/Borut Podgoršek

Še posebej z bližnjimi in prijateljskimi državami, kakršna je Slovenija, bi moralo biti enostavno najti prostor za širitev takšnega sodelovanja.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović
Ščit 17
Slovenija je prispevala logistični modul. Foto: MORS/Borut Podgoršek

Iz izkušenj smo se naučili, da je dobro imeti prijatelje povsod po svetu, zlasti pa pri sosedih.

Slovenski predsednik Borut Pahor
Borut Pahor, Kolinda Grabar Kitarović
Borut Pahor in Kolinda Grabar Kitarović sta si skupaj ogledala mednarodno vojaško vajo. Foto: MMC RTV SLO
Pahor in Kolinda na vojaški vaji

"Iz izkušenj smo se naučili, da je dobro imeti prijatelje povsod po svetu, zlasti pa pri sosedih," je povedal slovenski predsednik Borut Pahor. V nagovoru je še dejal, da niti Hrvaška niti Slovenija nista neposredno vojaško ogroženi in izpostavljeni v teh varnostno bolj zapletenih časih, ko smo jih poznali pred nekaj leti. Vendar sta kot članici EU-ja in zveze Nato ter sosednji in prijateljski državi dolžni in odgovorni, da po svojih najboljših močeh pripravljata svoje oborožene sile in vse druge strukture nacionalne varnosti, da sebi in vsem zaveznicam v EU-ju in Natu zagotovijo varnost, je poudaril.

Kot je nadaljeval, si vsi v Sloveniji in na Hrvaškem iskreno prizadevajo, da take okoliščine ne bi nikoli nastopile. "Toda tudi če ne bi nastopile tukaj pri nas in bi nastopile nekje pri naših prijateljih in zaveznikih, smo kot njihovi zavezniki dolžni biti ob pravem času na pravem mestu usposobljeni za skupno sodelovanje in zagotovitev varnosti. To je naša skupna odgovornost in naloga," je poudaril slovenski predsednik.

Po njegovem mnenju je vaja na Kamenjaku majhen, vendar pomemben korak v tej smeri, ne nazadnje tudi za to, ker postaja tradicionalno, da na njej sodelujejo pripadniki hrvaške in slovenske vojske.

Prihod predsednikov obeh držav na vajo je politično sporočilo zavedanja pomena skupnega sodelovanja, ne samo vojaškega, temveč tudi političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega. "Gre za dve sosednji državi in večinoma je od nas odvisno, kakšna bo kakovost tega sodelovanja," je dejal Pahor.
Predsednica: Sodelovanje lahko razširimo
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v govoru poudarila, da ima vaja na Kamenjaku poseben pomen, saj poudarja pomen sodelovanja in skupnih prizadevanj v sodobnih obrambnih sistemih. Kot je dejala, ni nobenega razloga, da takšnega sodelovanja ne bi razširili tudi na druga področja, da bi izkoristili primerjalne prednosti vojaških vadišč in opreme v bližnji soseščini. "Še posebej z bližnjimi in prijateljskimi državami, kakršna je Slovenija, bi moralo biti enostavno najti prostor za širitev takšnega sodelovanja," je poudarila.

Vajo, ki se je začela 2. aprila, končala pa se bo v sredo, so si ogledali tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in njen hrvaški kolega Damir Krstičević ter načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman in načelnik generalštaba hrvaške vojske general Mirko Šundov.

SV na vaji sodeluje z logističnim modulom
Slovenska vojska na vaji sodeluje z logističnim modulom 670. logističnega polka, ki zagotavlja logistično podporo delovanju na terenu in bojno streljanje, ekipo vojaške zdravstvene enote in sestavljeno enoto zračne obrambe. Ta naj bi izvedla trenažno streljanje z lahkim prenosnim raketnim sistemom.
Glavni namen in cilj vaje je prikazati izurjenost posadk zračne obrambe v pripravi in izvedbi bojnega streljanja na cilje v zračnem prostoru, integracija in sodelovanje logističnih enot slovenske in hrvaške vojske pri zagotavljanju pogojev za delo in bivanje na terenu, so sporočili z obrambnega ministrstva.

Trije sklopi
Vaja je potekala v treh sklopih. Prvi sklop je obsegal usposabljanje iz taktik, tehnik in postopkov enot zračne obrambe, ki omogoča izvedbo trenažnih, izpitno-šolskih in bojnih streljanj na cilje v zračnem prostoru. V drugem sklopu so izvajali pripravljalna bojna streljanja posameznikov in enot.

V tretjem sklopu so se združile logistične enote slovenske in hrvaške vojske ter pripravile pogoje za bivanje v terenskih pogojih in izvedbo bojnih streljanj na cilje v zračnem prostoru. Enote zračne obrambe pa so izvedle vajo z bojnim streljanjem, na kateri so preverili delovanje sistema za poveljevanje in kontrolo, ki je sestavljen iz radarjev zračne obrambe in mobilnega taktično-operativnega centra, iz katerega poteka poveljevanje raketnim in topniškim enotam zračne obrambe.

Pripadniki Slovenske vojske so skupaj s hrvaškimi kolegi na predstavitvi prikazali vajo z bojnim streljanjem. Predstavili so posamično streljanje z lahkim prenosnim raketnim sistemom Strela 2M in sistemom Igla ter streljanje s protiletalskimi topniški sistemi BOV 20/3.

Na seznamu Natovih vaj
Na vaji, ki se je začela 2. aprila, končala pa se bo v sredo, so organizirali tudi skupno usposabljanje radarske ekipe slovenskih in hrvaških oboroženih sil na radarjih Žirafa. Nosilna enota Slovenske vojske na vaji je logistična brigada. Slovenski vojaki se vaje Ščit, ki jo njihovi hrvaški kolegi organizirajo že 23 let, udeležujejo četrtič. Gre za najstarejšo vojaško vajo na Hrvaškem, ki je zaradi udeležbe slovenskih vojakov postala mednarodna in je zato uvrščena na seznam Natovih vaj.





Še posebej z bližnjimi in prijateljskimi državami, kakršna je Slovenija, bi moralo biti enostavno najti prostor za širitev takšnega sodelovanja.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović

Iz izkušenj smo se naučili, da je dobro imeti prijatelje povsod po svetu, zlasti pa pri sosedih.

Slovenski predsednik Borut Pahor
Pahor in Kolinda na vojaški vaji