Gordana Ristin. Foto: Prvi
Gordana Ristin. Foto: Prvi

"Mediacija se je na Norveškem razvila za reševanje kolektivnih delovnih sporov," pravi višja sodnica svetnica in podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije Gordana Ristin. Ob tem pa poudarja, da bosta vlada in Fides v okviru mediacije lahko dala na mizo še vrsto drugih problemov, če bosta to želela. "Mediacija je prožen postopek, primeren za vsak segment spora." Kot pravi, dogovore o mediaciji sklepajo celo v izvršilnih postopkih, ko je sodba že pravnomočna.

Mediacija najprej pomiri močna čustva

V Sloveniji imamo po besedah Gordane Ristin zelo dober zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je uporaben tudi za ta primer. V njem je določeno, da je mediacija neformalen postopek, v katerem nevtralna tretja oseba – mediator pomaga strankama, da najdeta najboljšo rešitev. "Postopek je prostovoljen, zlasti pa velja načelo zaupnosti, kar je popolnoma drugače kot sojenje, v katerem iščemo neko pravno rešitev zadeve. Če rečem malo po domače, kot da s prstom v oko sunemo stranke; pravo določi, kdo ima prav, če jim je to prav ali pa ne." Kot pojasnjuje, mediator najprej poišče skupne interese. "Ne boste verjeli, koliko skupnih interesov imata strani tudi v tem sporu. Najprej se išče čim več skupnih točk. To je pravzaprav spoznavanje druge strani, njenih interesov in možnosti, da v varnem okviru, brez javnosti, zaupno povemo, kaj si želimo." To po besedah Ristin pomiri močna čustva in stranke se spoznajo kot ljudje. Mediacija lahko traja različno dolgo, lahko tudi več kot eno leto. "V tem primeru si ne predstavljam, da bi trajalo tako dolgo, vendar je to trdo delo. Smiselno pa je, da pogajanja trajajo, dokler se strani približujeta." Odvetniška zbornica ima objavljen cenik za mediacijo, če gre za bolj zahtevno zadevo, se lahko po besedah Ristin dogovorijo tudi drugače. "Seveda pa ne more biti cilj mediacije zaslužek. Mediatorji smo zelo predani temu. Gre za neke vrste poslanstvo. Če pa delaš brezplačno, pa je tudi to sumljivo. Zato je to plačan postopek, ni pa cilj zaslužek."

Prekinitev stavke bi lahko bila del dogovora

Mediator je vedno fizična oseba, lahko sta tudi dva, če je zadeva zahtevna. "Po zakonu in tudi pri sodišču stranki lahko predlagata mediatorja in se dogovorita o njem. To je odlično izhodišče za začetek mediacije. Če pa se ne moreta dogovoriti, če zavrneta predloge druga druge, pa mediatorja določi organizator, v tem primeru Mediacijski center pri Odvetniški zbornici." Stranki skleneta pogodbo o mediaciji. V primeru Fidesa in vlade bo verjetno v pisni obliki, meni Ristin, po zakonu pa je lahko tudi ustna. "V pogodbi se bodo dogovorili za neki osnovni predmet obravnave, a to ni zabetonirano. Če se med postopkom pokaže, da so še drugi odprti spori ali interesi, lahko v poravnavi rešita tudi te." Zelo natančno je dogovorjeno, kako bodo komunicirali, ali se bodo srečevali na skupnih sestankih ali lahko mediator opravi ločene sestanke, kdo se bo udeleževal mediacije. Kot meni sogovornica, se lahko tudi dogovorijo, da bo sindikat Fides prekinil stavko, kar na neki način pred mediacijo zahteva vlada. Ob tem pa poudarja, da se lahko v okviru mediacije dogovorimo le za stvari, ki niso nezakonite.

Informacije iz mediacije ne bodo smele curljati v javnost

Kadar imamo mediacijo z veliko strankami ali stranko, ki ima za sabo veliko ljudi, kot sta recimo vlada ali sindikat, je še posebej pomembno, kako spoštovati načelo zaupnosti. "Načelo zaupnosti pomeni, da nihče ne sme v javnosti govoriti o tem, kar se dogaja v mediaciji, nihče ne sme seznaniti javnosti recimo z osnutki kakšnih poravnav, dogovorov, predlogov in tako naprej. Zakaj? Zato, da stranki v miru povesta, kaj si želita, in nista obremenjeni z mnenjem javnosti. Na koncu bodo neki dogovor lahko potrdili tudi v širši sestavi, ne bodo pa smeli vsake faze pogajanj pretresati po medijih in v članstvu. Z mediji v mediaciji komunicira samo mediator, a tudi on ne govori o vsebini, saj tudi njega veže načelo zaupnosti."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Gordana Ristin: Fides in vlada imata veliko skupnih interesov