Za zdaj gre za izhodišča, ne ve pa se še, ali bodo uresničena, poudarjajo na ministrstvu. Foto: MMC RTV SLO
Za zdaj gre za izhodišča, ne ve pa se še, ali bodo uresničena, poudarjajo na ministrstvu. Foto: MMC RTV SLO

Vzpostavitev kuhinje na šoli ni enostavna zadeva, poleg tehničnih stvari, kadra, financ in organizacije računovodstva za javna naročila itd. mora na šoli delovati tudi vzpodbudna klima za zdravo prehrano, kar pa je težko. Na osnovnih šolah je za to vodja šolske prehrane, ki skrbi za kakofvost, vsi pa se moramo vključevati v ustvarjanje klime za zdravo prehrano.

Dušan Merc

Ministrstvo za šolstvo in šport je pripravilo prvi osnutek novega zakona o šolski prehrani, vendar, kot so za MMC poudarili na ministrstvu, gre le za izhodišča, ki ne bodo nujno uresničena. Osnutek zakona, ki bi ga osnovne in srednje šole začele izvajati v prihodnjem šolskem letu, predvideva enotno ureditev organizacije prehrane v osnovnih in srednjih šolah.

Država bi po novem subvencionirala dve tretjini cene malic za učence in dijake, za socialno ogrožene pa bi bil obrok brezplačen v celoti. Kot je za MMC povedal ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc, se mu zdi ideja o prehrani tudi za srednješolce odlična, vendar pa se ne strinja z zelo visoko stopnjo subvencioniranja. "Hrana potem postane vrednota, ki je ni. Cena mora biti korektna in korektna mora biti tudi storitev. Pretirano subvencioniranje bo povzročilo veliko škode," ocenjuje Merc.

Kot je znano, je veliko težav srednjim šolam povzročal zdaj uzakonjen topel obrok za dijake. Kljub prostorskim stiskam in drugim težavam so ga na srednjih šolah začeli izvajati, glede na osnutek novega zakona pa v prihodnjem šolskem letu tople malice (v primeru neustreznih razmer) za dijake ne bi bile več nujne. Po prepričanju našega sogovornika bi se morala obveznost toplega obroka ohraniti, "šole pa morajo imeti do tega posebno obvezo in dodatna sredstva, da to uredijo".

"Prelaganje na zunanje izvajalce huda napaka"
Veliko šol je po pisanju Dela v tem času vzpostavilo tudi sodelovanje z zunanjimi zasebnimi ponudniki, ki pa bi glede na osnutek novega zakona prišli v poštev le izjemoma, če šole za to dejavnost ne bodo mogle najti drugega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Merc se strinja s tem, saj bi bilo po njegovem mnenju "prelaganje prehrane na zunanje izvajalce huda napaka". Kot je še dodal, so zasebni ponudniki prehrane zdaj na srednjih šolah zaradi ponudbe nezdrave prehrane "katastrofa".

Če bo nov zakon sprejet v takšni obliki, bodo na šolah vzpostavili tudi evidenco naročenih in prevzetih obrokov, za kar bi poskrbeli starši oz. učenci in notranji nadzor, za katerega bi poskrbela šola. To po Mercovih besedah ni nič nenavadnega in je nujen "pogoj za pošteno poslovanje". "Jasno je, da mora šola dosledno izvajati ves nadzor nad izdanimi obroki in prihodki," pravi Merc in dodaja, da bi bilo, če bi kakovost izdanih malic nadzorovala tudi zdravstvena in higienska inšpekcija.

Vzpostavitev kuhinje na šoli ni enostavna zadeva, poleg tehničnih stvari, kadra, financ in organizacije računovodstva za javna naročila itd. mora na šoli delovati tudi vzpodbudna klima za zdravo prehrano, kar pa je težko. Na osnovnih šolah je za to vodja šolske prehrane, ki skrbi za kakofvost, vsi pa se moramo vključevati v ustvarjanje klime za zdravo prehrano.

Dušan Merc