V Sloveniji vas nihče nima pravice vprašati, od kod vam premoženje. Foto: Reuters
V Sloveniji vas nihče nima pravice vprašati, od kod vam premoženje. Foto: Reuters
Denar
Kriminalcem v Sloveniji le izjemoma zaplenimo protipravno pridobljeno premoženje. Foto: Thinkstock
Goran Klemenčič
Goran Klemenčič, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, je prepričan, da smo s predlogom uvedbe obrnejenega dokaznega bremena v Sloveniji 15 let prepozni. Foto: MMC RTV SLO
Zastaranje
Večina zadev pade na procesni zadevi. Kaj pa je Satex drugega kot neko zastaranje, procesno zavlačevanje, iskanje variante, kako naj zadeva ponikne, pa čeprav je v nebo vpijoče, da gre za neki več kot utemljeni sum kaznivega dejanja, opozarja Cveta Zalokar Oražem. Foto: MMC RTV SLO

Se še spominjate primera Balkanski bojevnik, ko je policija razbila mednarodno skupino preprodajalcev kokaina? V Srbiji so njihovo premoženje takoj zamrznili, v Sloveniji pa ne, saj je to pri nas zelo zahteven in zapleten postopek. Zato niti ne preseneča, da kriminalcem le izjemoma zaplenimo protipravno pridobljeno premoženje.

Odvzamemo pa ga lahko le v primeru pravnomočne obsodbe in še to zgolj tisti del, ki je neposredno povezan z dejanjem, za katerega je bil nekdo obsojen. Tožilka Blanka Žgajnar pravi, da je "to ozka rešitev, preozka rešitev, ker je določena kazniva dejanja seveda nemogoče dokazati v celoti". "Seveda pa vse, način izvrševanja kaznivega dejanja, pridobljen denar, pridobljene nepremičnine, premično premoženje, kaže na to, da je to premoženje pridobljeno drugače kot z legalnimi posli," še meni.

Nihče vas nima pravice vprašati, od kod premoženje
V Sloveniji vas nihče nima pravice vprašati po izvoru vašega premoženja. Smo namreč ena redkih evropskih držav, ki še vedno nima obrnjenega dokaznega bremena, ki od osumljencev za hujša kazniva dejanja zahteva, da sami dokazujejo izvor svojega premoženja, niti razširjene konfiskacije, ki državi omogoča, da obsojenim zapleni vse na nezakonit način pridobljeno premoženje. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije, Goran Klemenčič, pravi: "Absurdno je, da te država ne more vprašati, če obstaja sum, da imaš premoženje nezakonito, kako si do tega premoženja prišel, in da je za to potrebna nujno kazenska obsodba, ki je najtežja obsodba, najbolj zapleten postopek, kar jih obstaja v pravnem svetu".

In če nam preprodajalce mamil še nekako uspe obsoditi, pa se močno zaplete pri gospodarskemu kriminalu in korupciji. Lep tak primer je Edvard Oven, nekdanji podpredsednik LDS-a in dolgoletni direktor stanovanjskega sklada, ki se je na zelo sumljiv način zavihtel med najbogatejše Slovence. Predlog tožilstva za preiskavo že nekaj let čaka na sodišču in vprašanje je, ali sojenje sploh kdaj bo.

Ali pa zadeva Satex, kjer so osumljenci NKBM oškodovali za 11 milijonov evrov in jim je s spretnim izmikanjem sodišču uspelo, da je primer zastaral. Pa divja privatizacija, menedžerski odkupi, Patria, Vegrad, SCT in še nešteto bolj ali manj znanih primerov, kjer nismo in morda tudi nikoli ne bomo dočakali pravnomočne obsodbe. Brez nje pa je vse protipravno pridobljeno premoženje za državo nedotakljivo.

Predlog Zalokar Oražmove razdelil koalicijo in stroko
Cveta Zalokar Oražem
iz stranke Zares opozarja: "Večina zadev pade na procesni zadevi. Kaj pa je Satex drugega kot neko zastaranje, procesno zavlačevanje, iskanje variante, kako zadeva ponikne, pa čeprav je v nebo vpijoče, da je tukaj prišlo do nekega več kot utemeljenega suma kaznivih dejanj." Prav zato je poslanka lani predlagala zakon, ki bi v slovenski pravni red uvedli razširjeno konfiskacijo in obrnjeno dokazno breme. Njen predlog je najprej razdelil koalicijo, nato pa še pravno stroko, češ da posega v ustavno zagotovljene človekove pravice.

Gre za kršitev človekovih pravic?
Blanka Žgajnar je prepričana, da "tukaj ne gre za nobeno kršitev človekovih pravic". "So pa o tem bistveno več govorili v EU-ju, ko so se odločali za ta sistem, in so ugotovili, da ne gre za kršenje človekovih pravic. Prav takšen sistem so uvedli in funkcionira, zato ne vidim nobenega razloga za to, da pri nas ne bi funkcioniralo," še pravi. Poslanka Zalokar Oražmova dodaja: "Mi smo začutili, da velike volje, da bi Slovenija stopila po tej poti iskanja ustrezne zakonske rešitve za zaseg premoženja kriminalnega izvora, ni." Burna javna razprava pa je dosegla vsaj to, da na ministrstvu za pravosodje zdaj pripravljajo svoj predlog zakona. Klemenčič je ob tem prepričan, da "smo 15 let prepozni". "Brez zafrkancije, 15 let smo prepozni pri teh stvareh. Jaz sem govoril to drugim državam jugovzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze kot strokovnjak Sveta Evrope pred 15 leti. V Sloveniji smo pa prepametni in nismo potrebovali vzorov iz tujine, ker sami najbolj vemo, kako in kaj. Danes pa imamo situacijo, kot jo imamo."

Tudi če gremo po poteh Irske ...
V podobni situaciji se je pred leti znašla tudi Irska, kjer so prav zato ustanovili poseben urad, ki lahko v civilnem postopku, neodvisno od kazenskega pregona, osumljencem takoj zamrzne premoženje. In če jim v sedmih letih ne uspe dokazati njegovega izvora, postane last države. Na Irskem sistem odlično deluje, vprašanje pa je, kako uspešno bi deloval v Sloveniji.
Klemenčič opozarja: "Mi imamo zakon, ki nam danes omogoča več, kot smo sposobni sproducirati - gre za sposobnost, voljo in pripravljenost organov odkrivanja in pregona, da to naredijo. Samo s spremembo zakona mi tega ne bomo popravili. Tudi če rečemo: 'Irska ima super sistem in urad', smo mi še vedno obsojeni na naše institucije, na našo policijo, naša sodišča, naš Durs. Mi nismo Irska."

Žal pa nismo niti Hrvaška. Ko so se naši sosedje odločili, da se bodo resno spopadli s korupcijo in organiziranim kriminalom, so kot za stavo začele padati glave najvišjih predstavnikov oblasti in gospodarstva. Zaradi zlorabe položaja je bil na 11 let obsojen podpredsednik Hrvaškega privatizacijskega fonda, zaradi korupcije so na 4 leta obsodili nekdanjega obrambnega ministra.

Pri sosedih "padajo glave", pa pri nas?
Zaradi sodelovanja pri sumljivem menedžerskem odkupu je moral odstopiti podpredsednik vlade in gospodarski minister, v preiskovalnem zaporu se je znašel predsednik uprave hrvaških avtocest, pod nogami gori tudi direktorju poštne banke, da ne govorimo o nekdanjem predsednik vlade Ivu Sanaderju, ki v avstrijskem zaporu čaka na izročitev. O čem takem lahko Slovenci za zdaj le sanjamo.