Pogosto ugotavljamo, da so jim ovira stvari, ki se nam zdijo enostavne, včasih malenkostne – npr. novo delovno okolje in novi sodelavci, oddaljenost od kraja bivanja in s tem povezan prevoz na delo, velikokrat gojijo »zamere« do gospodarstvenikov in lastnikov propadlih podjetij in tako hitro obupajo nad iskanjem nove priložnosti … Najprej se je treba torej soočiti prav z osebnimi stiskami in razočaranjem, šele kasneje narediti konkretnejše korake k iskanju novih zaposlitvenih možnosti.
Skimar, Mura, Gorenje, STS, Carrera Optyl, IUV ... To je le nekaj podjetij, ki so letos prispevala k večjemu navalu na Zavod RS za zaposlovanje, kjer je bilo po njihovih podatkih junija registriranih že 86.481 brezposelnih, kar je 42 odstotkov več kot pred letom dni. In kaj preostane delavcu, ki je po petnajstih, dvajsetih in več letih dela v proizvodnji ostal brez službe?
Kot so za MMC povedali na Zavodu RS za zaposlovanje, je prvi korak prijava v evidenco brezposelnih na uradu za delo, kjer imamo stalno prebivališče. Tako dobimo svojega svetovalca za zaposlitev, hkrati pa tudi možnost vključitve v različne programe usposabljanja in izobraževanja. Skupaj s svetovalcem nato ugotovimo, kakšna so naša dozdajšnja znanja, veščine in izkušnje; šteje vse, izkušnje, pridobljene na delovnih mestih, pa tudi v prostem času. Na podlagi tega se s svetovalcem za zaposlitev dogovorimo o možnostih nadaljnjega in dodatnega usposabljanja, preusposabljanja ali izobraževanja glede na potrebe na trgu dela.
Programi, s pomočjo katerih se lahko prekvalificiramo:
- Delovni preizkus pri delodajalcu (traja največ 1 mesec in poteka na konkretnem delovnem mestu). Približno 70 % oseb se po končanem programu zaposli.
- Usposabljanje na delovnem mestu pri delodajalcu (traja od 1 do 3 mesecev, prav tako na konkretnem delovnem mestu, kjer pod vodstvom mentorja z namenom zaposlitve pridobivamo nova znanja in veščine). Približno 60 % oseb se po končanem programu zaposli.
- Institucionalno usposabljanje (računalniški in jezikovni tečaji, tečaji računovodstva in knjigovodstva, vozniški izpiti, tečaji za viličarje in varilce, usposabljanja za upravljanje vozil, različnih naprav in mehanizacije, usposabljanja za različna zidarska dela ipd.).
- Priprave na ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) in temeljnih poklicnih kvalifikacij (TPK - za zdaj za voznika v cestnem prometu).
S pridobitvijo nacionalne oziroma temeljne poklicne kvalifikacije (po uspešno končanem postopku preverjanja) oseba pridobi potrdilo oziroma spričevalo (javno veljavno listino), da je usposobljena za opravljanje določenega poklica ali nalog v okviru poklica. S tem se lahko izkaže pri delodajalcih (npr. kot dietni kuhar, hišnik, gradbinec, krupje, maniker, varilec, pediker, pomočnik kuharja, sadjar, socialni oskrbovalec na domu, turistični informator ali animator, varnostnik, vinogradnik, vizažist, voznik, živinorejec ipd.).
NPK/TPK ne omogoča stopnje poklicne oz. strokovne izobrazbe.
- Javno veljavni programi formalnega izobraževanja, ki omogočajo pridobitev določene stopnje poklicne oz. strokovne izobrazbe v okviru izobraževalnega sistema.
V različne programe institucionalnega usposabljanja, NPK in TPK se lahko vključijo vsi, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb.
V programe formalnega izobraževanja pa se lahko vključujejo:
- brezposelne osebe brez strokovne oz. poklicne izobrazbe (posebej tisti, ki imajo končano samo OŠ),
- brezposelne osebe s poklicno oz. strokovno izobrazbo, na področju katere ne morejo dobiti zaposlitve in so na Zavodu prijavljene več kot 6 mesecev,
- osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem zaradi poslovnih razlogov, stečaja, likvidacije delodajalca ali prisilne poravnave in so imele z delodajalcem sklenjeno pogodbo o izobraževanju (v tem primeru se jim krijejo preostali stroški programa izobraževanja).
Vključitve v program za pridobitev VII. stopnje izobrazbe Zavod ne financira.
Kaj pa tovrstnim iskalcem zaposlitve svetujejo v agenciji Adecco? "Npr. osebi s V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, ki je 20 let delala v administraciji, priporočimo dodatna izobraževanja iz računalništva in hkrati knjigovodstva/računovodstva; delavcu/ki, ki je izgubil/a službo v skladišču, priporočamo opravljanje izpita za vožnjo viličarja ali pridobivanje dodatnih računalniških znanj; poleg aktivnosti, ki jih brezposelne osebe opravljajo na Zavodu RS za zaposlovanje, priporočamo vključitev v kakšno volontersko organizacijo (pomoč starejšim, pomoč bolnim osebam, zbiranje raznih sredstev …) in s tem pridobitev novih poznanstev in neposredno tudi znanj," odgovarja Iris Šibav, direktorica Adecca Ljubljana.
- Vest o iskanju zaposlitve razširimo med čim več ljudi.
- Dnevno spremljamo zaposlitvene oglase v tiskanih medijih in na spletu.
- Osebno pristopimo do podjetij, kjer bi želeli delati (tako se sklene večina delovnih razmerij!).
- Vključujemo se v različne skupine in društva, da razširimo poznanstva.
- Skrbimo za čim boljšo psihično in fizično kondicijo.
Na voljo tudi programi za izboljšanje veščin iskanja zaposlitve
Zavod za zaposlovanje pa izvaja tudi programe za motiviranje in aktiviranje brezposelnih ter za izboljšanje veščin iskanja zaposlitve. Med te programe sodijo klubi za iskanje zaposlitve, Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, Po študiju v zaposlitev in drugi. Pri odločanju za drug poklic ali prekvalifikacijo pomagajo tudi: program Drugače o poklicih (praktična predstavitev posameznih poklicev, predvsem tistih, po katerih delodajalci veliko povprašujejo) ter CIPS-i - Centri za informiranje in poklicno svetovanje, ki delujejo v okviru Zavoda in kjer so za pomoč na voljo poklicni svetovalci.
Kako pa je z dostopnostjo izobraževalnih programov po regijah? Kot odgovarjajo na Zavodu, izvajanje omenjenih programov usposabljanja in izobraževanja financirajo na vseh dvanajstih območnih službah. Obenem pa dodajajo, da je ponudba programov v Ljubljani in večjih mestih seveda boljša kot v manjših krajih.
Pogosto ugotavljamo, da so jim ovira stvari, ki se nam zdijo enostavne, včasih malenkostne – npr. novo delovno okolje in novi sodelavci, oddaljenost od kraja bivanja in s tem povezan prevoz na delo, velikokrat gojijo »zamere« do gospodarstvenikov in lastnikov propadlih podjetij in tako hitro obupajo nad iskanjem nove priložnosti … Najprej se je treba torej soočiti prav z osebnimi stiskami in razočaranjem, šele kasneje narediti konkretnejše korake k iskanju novih zaposlitvenih možnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje