Pahor je zbor odlikoval zaradi izjemnega prispevka k utrjevanju slovenske narodne zavesti v zamejstvu, zaradi ohranjanja izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter zaradi uveljavljanja slovenske kulture. Foto: BoBo
Pahor je zbor odlikoval zaradi izjemnega prispevka k utrjevanju slovenske narodne zavesti v zamejstvu, zaradi ohranjanja izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter zaradi uveljavljanja slovenske kulture. Foto: BoBo
Člani zbora Pinka Tomažiča
Pahor je sprejel in odlikoval člane zbora Pinka Tomažiča. Foto: BoBo
Slovenske zastave
Dan upora proti okupatorju praznujemo od leta 1992, pred tem smo praznovali dan Osvobodilne fronte. Foto: BoBo
Dan Osvobodilne fronte
Pahorjevo odlikovanje partizanskemu pevskemu zboru

Predsednik republike je namreč sprejel člane partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča in jim vročil odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k utrjevanju slovenske nacionalne zavesti v zamejstvu, za ohranjanje izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter za uveljavljanje slovenske kulture.
Ob podelitvi odlikovanja je Borut Pahor dejal, da značaj zbora in njegovo poslanstvo izžarevata domoljubje, svobodomiselnost in uporništvo. "Kljub temu ali pa prav zaradi tega iz zbora veje izjemen življenjski optimizem. Na glas poje o svoji globoki ukoreninjenosti v slovensko nacionalno izkušnjo. Z vsako pesmijo sporoča trdno, skoraj trmasto in domala premočrtno vrednostno orientiranost. Gre za velika sporočila," je prepričan Pahor.

"Skozi znane refrene veje posluh za aktualne stiske"
Ob tem Pahor ugotavlja, da se skozi refrene pesmi zbora sliši posluh za aktualne stiske slovenskega človeka, ki ob negotovi prihodnosti išče opore. Ob dejstvu, da sta oz. bosta "uporništvo in domoljubje" letos praznovala več obletnic, povezanih z drugo svetovno vojno, pa predsednik poudarja še: "Vredno in častno je, da se domovina na dostojen in slovesen način zahvali svojim junakom, brez katerih takrat ne bi pregnali zavojevalcev in uzrli nacionalne prostosti ter odprli slovenstvu novih obzorij."

Predsednik republike je še prepričan, da bi "ob potrebni meri strpnosti in medsebojnega spoštovanja, na osnovi sprave in narodne pomiritve, lahko celotno slovenstvo sedanje generacije praznovalo te pomembne mejnike enako zanosno in ponosno". Gre namreč za vprašanje, je prepričan, "ali skoraj tri četrt stoletja pozneje Slovenci premoremo toliko razuma in poguma, toliko zrelosti in modrosti, da razumemo, kaj v naši preteklosti nas je osvobajalo in nam je danes v slavo in spomin in kaj nas je zasužnjevalo in nam mora biti danes v opomin".

Partizanstvo je tako po njegovem prepričanju slavno dejanje našega naroda, zato si "zasluži zgodovinski spomin in nam krepi našo samozavest pri soočanju z izzivi današnjega sveta".

Predsednik DZ-ja Janko Veber se je udeležil prireditve Zdaj zaori pesem o svobodi, ki bo potekala v Cerknici.

V spomin na sestanek v Vidmarjevi hiši
Dan upora proti okupatorju praznujemo od leta 1992, pred tem pa smo praznovali dan Osvobodilne fronte (OF). 27. april je bil kot dan OF po drugi svetovni vojni določen zato, ker naj bi bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena OF, čeprav je bila dejansko ustanovljena Protiimperialistična fronta, in to dan prej.

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se namreč 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, član društva Sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Ustanovili so Protiimperialistično fronto, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v OF in pozvala k oboroženemu uporu.

Zgodovinar Janko Prunk pomen praznika vidi v zaznamovanju protifašizma, ki je po njegovih besedah evropska vrednota, zgodovinar Jože Pirjevec pa ga vidi kot spomin na dan, ko smo se Slovenci uprli in s tem postali zgodovinski narod.

Dan Osvobodilne fronte
Pahorjevo odlikovanje partizanskemu pevskemu zboru