Borut Pahor je nagovoril udeležence 20. posveta slovenske diplomacije. Foto: BoBo
Borut Pahor je nagovoril udeležence 20. posveta slovenske diplomacije. Foto: BoBo

Krepitev EU-ja in zveze Nato pa je po mnenju predsednika republike tudi nacionalni interes Slovenije, je v nagovoru diplomatom na 20. posvetu slovenske diplomacije, dejal Pahor. "Slovenija mora biti tam, kjer sta Nemčija in Francija," je Pahor izpostavil enega izmed osrednjih ciljev. Med njimi je tudi, tako Pahor, utrjevanje prijateljstva z vsemi državami po svetu.

V novem letu boljši odnosi s sosedo
Slovenija nima velikih odprtih političnih vprašanj, ki bi jih v odnosu z drugimi državami postavila v nevaren položaj, je poudaril Pahor in obenem dodal, da se zavzema za krepitev vsestranskega sodelovanja s Hrvaško.

Pahor namreč meni, da je bistveno, da arbitražno sodišče dela dalje, v nacionalnem interesu pa je, da si obe državi, tudi zaradi begunske krize, prizadevata za dobre medsosedske odnose. "Zato sem tudi avgusta ponudil roko hrvaški predsednici, da po zapletu sredi poletja vendarle znova sedeva skupaj, se pogovarjava o dvostranskih vprašanjih in da se ohrani neko elementarno sodelovanje."

Sicer si pa boljših odnosov s Hrvaško želi tudi Karl Erjavec, ki meni, da bi lahko skozi političen dialog ustrezno rešili vsa odprta vprašanja z državama. Dotaknil pa se je tudi diplomatskih not, ki jih je Hrvaška, zaradi ograje na meji, poslala Sloveniji. Erjavec je dejal, da so na zunanjem ministrstvu povabili hrvaške predstavnike na sestanek, kjer bi obravnavali takšna vprašanja, a niso prejeli nobenega odgovora.

Pahor: EU potrebuje enotno vizijo
Poleg krepitve medsosedskih odnosov pa mora biti osrednji cilj slovenske zunanje politike po mnenju Pahorja tudi krepitev miru in varnosti ter zavzemanje za mirno reševanje sporov: "Moja ocena je, da je sedanja arhitektura mednarodne politike in varnosti še sposobna ob določenih pogojih reševati najbolj aktualna vprašanja glede varnosti."

Kljub temu pa je po mnenju Pahorja prav begunska kriza razkrila, da EU v zdajšnji pravni in politični arhitekturi ne deluje najučinkoviteje, saj potrebuje poleg praktičnih korakov in hitrih odločitev tudi dolgoročno vizijo. "Begunska kriza je prej ilustracija kot vzrok krizam, ki smo jim priča v EU-ju."

Zato je po mnenju Pahorja ključnega pomena oblikovanje skupne evropske politike glede begunske problematike. Če to spodleti, lahko Evropsko unijo doletijo negativne posledice, kar zadeva njeno identiteto. Pahor zato begunsko krizo ocenjuje kot velik preizkus za Evropo, ki mora takšna vprašanja reševati bolje.