Premier je zagotovil, da se države Evropske unije zavedajo, da Slovenija ni kriva za neuspeh Rehnovega posredovanja za rešitev meje, in da Slovenije ne nameravajo kaznovati, saj bi, če bi želele, to že lahko storile - na primer pri potrjevanju jamstvene sheme s strani Evropske komisije. "Slovenija, to razumejo, brani svoj vitalni interes," je še zatrdil Pahor.

O Rehnovem predlogu je sicer dejal, da je bil dober, da je predstavljal pošteno ponudbo za obe državi. "Ti amandmaji so bili dobra osnova za to, da bi državi sklenili sporazum," je dejal Pahor in ocenil, da sta bili Slovenija in Hrvaška tokrat prvič po letu 2001 in šele drugič v 18 letih "milimeter blizu prave, dobre in poštene rešitve" vprašanja meje.

Na potezi je Hrvaška
Ob tem je premier še dejal: "Želim si, da iskanje rešitev vprašanja meje ne bi prizadelo medčloveških odnosov. Hrvaška je še vedno naš sosed." Pahor je še prepričan, da bo "neka rešitev na koncu prišla". Opozoril je še, da je zdaj na potezi Hrvaška, saj "Slovenija ni pošiljala dokumentov, ki prejudicirajo mejo, v Evropsko komisijo".

"Želel bi si, da bi prišli do sporazuma," je o tem vprašanju še dejal premier in dodal: "Tudi na referendum sem pripravljen iti, pa naj se ljudje sami odločijo, ali si želijo to vprašanje rešiti ali ne".

"Samo razvoj nudi socialno varnost"
Pahor je v pogovoru odgovarjal tudi na vprašanja, povezana z gospodarsko-finančno krizo in zatrdil, da je vlada do zdaj pri reševanju te problematike naredila veliko: "Sprejeli smo 60 takšnih in drugačnih praktičnih strateških ukrepov." Sicer pa Pahor zagovarja pomembnost soglasja glede predloga za strukturne reforme. Prepričan je, da so reforme na 11 področjih, med drugim v pokojninskem sistemu, zdravstvu, davčnem sistemu in javnem sektorju, nujno potrebne. "Samo razvoj je tisti, ki nudi socialno varnost," je prepričan premier.

Sicer pa je premier prepričan, da se je Slovenija, čeprav je po rast brezposelnosti na 4. mestu med državami EU-ja, s problemom nezaposlenosti dobro soočila: "Mi smo bili med prvimi državami, ki se tega problema niso lotile brezglavo, saj nismo metali denarja v brezno brez dna." Ob tem Pahor še pravi: "Ukrep subvencioniranja delovnega časa pomaga tako podjetjem kot delavcem." Priznava sicer, da se je zaradi želje po čimhitrejšem ukrepanju zgodilo, da kakšna stvar ni bila dobro premišljena, "a smo to popravili".

Zaradi agonije delavcev LTH-ja vlada pripravlja spremembe zakonodaje
"Skrb za naše ljudi, za njihovo varnost, ki je povezana z delovnimi mesti, je v ospredju naše pozornosti," še pravi predsednik vlade. In prav zaradi težav delavcev LTH-ja pravi, da je "vlada sklenila izrecno pohiteti s pripravo nove insolventne zakonodaje. Dozdajšnja stečajna zakonodaja ni bila pripravljena na take šoke".

Pahor je spregovoril tudi o svoji odločitvi, da ministra Golobiča po aferi Ultra vseeno obdrži v svoji vladni ekipi. "Minister Golobič je premoženje prijavil Kosovi komisij in s tem izpolnil tudi pogoje. A ko sem na koncu sam tehtal razloge in se odločil, tako kot sem se, sem se zavedal, da bo zaradi tega trpela moja verodostojnost (in trpi), verodostojnost vlade (in trpi), vendar sem za to prevzel odgovornost." Pristavil je še: "Nisem človek, ki bi odgovornost prenašal na druge."

V petih letih veliki premiki
Na koncu se je Pahor dotaknil tudi problematike vojnih zakonov: "Ko je prejšnja vlada takoj na začetku mandata predlagala ta zakon, sem bil za to, da se o tem razpravlja za odprto mizo. /.../ Pet let so trajali ti pogovori, ki pa so prinesli velike premike." Pojasnil je, da si je, potem ko je izvedel za Hudo jamo, zaželel čimprejšnjo ureditev vprašanja povojnih grobišč: "Ta je zdaj že pripravljen, dogovorili smo se o praktično vsem, tudi o napisu na obelisku, a je bila izražena želja, da se vse zapakira v en paket in o vsem naenkrat odloča."

"Dolžni smo urediti stvari, ki nas bremenijo iz preteklosti, da ne bodo bremenile prihodnosti, " je še dejal premier in hkrati opozoril, da povojnih pobojev "ni mogoče opravičiti, lahko pa jih pojasnimo v luči takratnih razmer".