Sistem javnega naročanja je razpršen, zapleten in brez pravega nadzora, glavno merilo pri izbiri ponudnikov pa čim nižja cena ne glede na kakovost storitev in izdelkov ter boniteto, zato se dogajajo nepravilnosti in zlorabe. Primer je prenova ljubljanske Opere, glavna izvajalca Vegrad in SCT sta šla v stečaj, podizvajalci, med njimi Marmor Hotavlje, pa so ostali nepoplačani. Prizadeti so tudi mali ponudniki inženirskih, prevajalskih in IT-storitev, ki ocenjujejo, da je merilo nizke cene razvrednotilo intelektualne poklice, v primerjavi s tujimi podjetji, ki niso davčni zavezanci v Sloveniji, pa so nekonkurenčni. Na udaru je tudi domača agroživilska industrija. Javni zavodi za hrano razpišejo letno 120 milijonov evrov naročil, namesto da bi spodbujali kratko dobavno verigo, raje izberejo poceni ponudnike iz tujine. Prizadeti so najranljivejši – otroci v šolah in vrtcih jedo hrano dvomljive kakovosti in porekla. Miran Boštic, predsednik uprave Alterna, opozarja na pomanjkanje družbene odgovornosti in etike pri javnih naročnikih, slepo varčevanje pa bo po njegovem mnenju povzročilo poplavo cenenega tujega blaga in propad domačih podjetij.

Javna naročila pisana na kožo izbranim ponudnikom?
Družba Tax Fin Lex opozarja na prirejene javne razpise. Po besedah direktorice Zlate Tavčar so sami sodelovali v vrsti razpisov, a posla niso dobili, saj je naročnik vedno znova izbral konkurenčno monopolno družbo - čeprav ima Tax Fin Lex 14 revizijskih zahtevkov rešenih v svojo korist in v nasprotju s konkurentom odlično bonitetno oceno, ki pa je naročniki ne upoštevajo. Po analizi družbe Bisnode, ki zajema e-naročila v vrednosti dve milijardi evrov, je med 2.080 dobitniki javnih naročil 17 odstotkov podjetij z najnižjo bonitetno oceno. Štirje odstotki izbranih podjetij pa so tik pred stečajem, kljub temu so dobila kar četrtino razpisanega denarja. Skrbi še podatek, da je imelo 52 dobitnikov javnega denarja lani zamrznjene račune, 61 pa je davčnih neplačnikov.

Predlog sprememb zakona o javnem naročanju neuravnotežen
Gospodarstveniki ocenjujejo, da je nov predlog zakona o javnem naročanju neuravnotežen in daje preveč moči naročnikom. Brez dopolnitev, ki bi zagotovile konkurenčnost izbire hkrati s pošteno vrednostjo javnih naročil, je nesprejemljiv, pravijo. Sistem javnega naročanja bi moral biti bolj centraliziran in pregleden, podjetjem, ki so na robu plačilne nesposobnosti ali imajo zamrznjene račune, je treba preprečiti, da nastopajo na javnih razpisih.