Državni zbor s sprejetjem spornih petih zakonov tako po mnenju ustavnega sodišča ni prekoračil svojih ustavnih pristojnosti, je dejal Petrič. Proti takšni odločitvi sta sicer glasovala dva ustavna sodnika.

Sodišče je odločalo o noveli Kazenskega zakonika, noveli zakona o kazenskem postopku, zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, dopolnitvi zakona o gospodarskih družbah in zakonu o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Omenjene zakone je državni zbor dokončno potrdil v času, ko je bil že razpuščen, zato so državni svetniki prepričani, da so protiustavni, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

DZ je vseh pet zakonov sprejemal po rednem postopku
V ustavi po mnenju državnega sveta nikjer niso izrecno določene pristojnosti razpuščenega državnega zbora, zato so po mnenju državnih svetnikov sprejete določitve v zadevah, za katere se ne more reči da so nujne, pravno sporne.

Vseh pet zakonov, ki jih državni svet izpodbijal na ustavnem sodišču, je državni zbor sprejemal po rednem postopku, zato jih po mnenju državnega sveta ni mogoče šteti med nujne. Prav tako so svetniki prepričani, da bi po razpustu sejo državnega zbora lahko sklical edino predsednik republike, ki je parlament tudi razpustil. Vendar tega ni storil, ker po njihovem pomeni, da je bila seja, na kateri je državni zbor potrdil z vetom zavrnjenih pet zakonov, v nasprotju z ustavo in zato nima pravnih učinkov.

Ustavno sodišče je zavrnilo tudi ta očitek državnega sveta, ki je izpodbijal omenjene zakone, da je po razpustu zakonodajna funkcija DZ-ja omejena samo na sprejemanje nujnih zakonov. Vsako omejitev zakonodajne funkcije, ki je ena od treh temeljnih funkcij državne oblasti, bi morala ustava izrecno predvideti, poudarja Petrič. Ker ustava tovrstnih omejitev ni predvidela, razpust DZ ne vpliva na veljavnost zakonov in drugih odločitev, sprejetih v času od razpusta do konstituiranja novega DZ-ja, je dodal.

Toplak: V primeru razveljavite bodo posledice
Profesor na Pravni fakulteti v Mariboru Jurij Toplak je pred odločitvijo sodišča povedal, da bi v primeru razveljavitve, sledile velike posledice. Nekateri zakoni so namreč precej obsežni, nekateri pa so tudi že začeli veljati.

V svetu je sicer po njegovih besedah jasno, kaj pomeni izraz razpust, pri nas pa, da zmedo povzročata dve odločbi ustavnega sodišča. "Po eni lahko predsednik državni zbor razpusti, po drugi pa mandat DZ-ja traja do prve seje novoizvoljenega parlamenta. Ustavno sodišče bo moralo rešiti to neskladje in razjasniti, ali izraz razpuščen v Sloveniji pomeni isto kot drugje po svetu ali pa smo v tem pogledu posebnost," je dejal.

Državni zbor je bil razpuščen oktobra 2011
Predsednik republike Danilo Türk je akt o razpustitvi državnega zbora podpisal 21. oktobra lani, poslanke in poslanci pa so že po razpustu, 2. novembra, ponovno odločali in potrdili pet omenjenih zakonov, na katere je državni svet izglasoval veto, na ustavno sodišče pa so vložili zahtevo za presojo, ali so omenjeni zakoni v skladu z ustavo. Pri tem so se sklicevali na razlago izraza razpust, kot velja v tujini, kjer parlamenti po razpustu ne morejo več sestajati.

Državni zbor pa je na zahtevo odgovoril s sklicevanjem na določbo 81. člena Ustave, po kateri mandat državnega zbora traja po volitvah do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.