Peterle je izpostavil, da je Demosova vlada postavila nove okvire samouresničevanja slovenskega naroda. "Danes smo spet v krizi, daljši in globlji, kot je izgledalo na prvi pogled," je izpostavil Peterle in dodal, da bo za našo prihodnost ključno to, kakšne odgovore bomo poiskali doma. "Živimo odprto evropsko slovenstvo, a v polnem ga bomo živeli le, če bomo v celoti uveljavili evropska načela," je dodal.

Peterle: Vračanje na Titovo cesto nam ne bo pomagalo
Med za državo pomembnimi sodobnimi temami je Lojze Peterle izpostavil tudi vprašanje načela sožitja in medgeneracijskega dialoga. Opozoril je, da bo država kmalu prišla v stanje, ko bomo imeli enega upokojenca na enega zaposlenega, zato se bo treba obrniti k človeku in ga "z njegovim polnim dostojanstvom vrniti v sredino". "Pri tem nam ne more pomagati vračanje na Titovo cesto ali ulico," je dodal.

"Evropa je odklonila tri totalitarizme"
V Evropi se krepi zavest o vse večji soodvisnosti, zato bi morali tako razmišljati tudi v Sloveniji, saj nas je "premalo, da bi se delili", je poudaril prvi predsednik vlade samostojne Slovenije. Izpostavil je, da smo odgovorni tudi mladim, ki so se rodili v miru in v že schengenski Evropi. Pri tem se mu zdi pomembno, da poznajo zgodovino, predvsem razliko med revolucionarnimi in zgodovinskimi dejstvi, hkrati pa je poudaril, da je Evropa odklonila vse tri totalitarizme: fašizem, nacizem, komunizem.

"Želim si več finskih političnih barv"
Dotaknil se je tudi mejnih vprašanj in dejal, da je tudi na tem področju pomembna enotnost Slovencev. Kot primer je navedel finske kolege slovenskih poslancev in dejal, da bi si želel več finskih političnih barv, saj se tam stranke že dolgo strinjajo o tem, kaj je dobro za njihovo državo in namesto ponujanja alternativ tekmujejo, kdo bo isti program izpeljal bolje.

Peterle se je spomnil tudi ministric in ministrov prve vlade in dejal, da se "z veseljem spominja časa odgovornosti vlade, ki sem jo imel čast voditi". Izrazil je hvaležnost ministrskemu zboru, ki mu je takrat pomagal in dodal: "Vesel sem, da smo zaupanje ljudi takrat uresničili in obljubljeno izpolnili."

Pahor: Čas je za velike odločitve in ne malenkostno tehtanje drobnih ravnanj
Predsednik zdajšnje vlade Borut Pahor pa je dejal, da se z današnjega zornega kota zdi površno, da se je to, kar je dosegla prva vlada, zgodilo zlahka in da je bilo samoumevno. A tudi današnji časi so po njegovem mnenju vse prej kot lahki. "Zdaj živimo glede nekaterih temeljnih vprašanj naše sedanjosti in prihodnosti enako zgoščen čas kot pred dvajsetimi leti. Ni nam dano, da bi na dolgo in široko, miligramsko tehtali to ali ono drobno ravnanje, temveč je čas za pogum in razum za velike odločitve," je povedal.

"Do velikih dosežkov ne vodi nobena kraljevska pot"
Izpostavil je zgodovinsko priložnost, pred katero je Slovenija v tem trenutku, da se "uredi vprašanje južne meje", saj bi tudi s tem okrepili mir in varnost, hkrati pa bi to pomenilo še, da se lahko v celoti posvetimo gospodarskim in socialnim izzivom, da bo socialna solidarnost javnofinančno in razvojno vzdržna. Dejal je, da bo pot do tega zaradi neenakih vizij različnih družbenih skupin in generacij težavna, vendar pa meni, da "izkušnje izpred dvajsetih let učijo, da do velikih narodnih dosežkov ne vodi nobena kraljevska pot".

Pahor je sicer že v začetku govora izpostavil simboliko 20. obletnice prvih demokratičnih volitev, saj bo Slovenija prav v tem času povabljena v OECD. S tem bo Slovenija zaokrožila umestitev v družino najbolj demokratičnih in razvitih držav na svetu, je poudaril.

Spomnil je, da smo se za vstop pogajali vrsto let in da je bilo treba izpolniti visoke standarde. V Parizu, tako Pahor, bomo deležni pohval in priznanj, a "ni potrebno, da se utopimo v razkošju komplimentov, hkrati ni prav nobenih razlogov, da uspeha v tej etapi ne bi videli tudi kot navdiha za končno zmago, to je uresničitev sanj iz aprilske volilne nedelje leta 1990 in razglasitve državnosti tistega vznesenega junijskega večera leta 1991".

Osamosvojitev - največji dosežek Demosove vlade
Pahor je izpostavil tudi najpomembnejši dosežek Demosove vlade - osamosvojitev. Z njo smo po premierjevih besedah odprli povsem novo poglavje naše zgodovine in dali zdajšnji in prihodnjim generacijam novo vero in upanje v boljšo in pravičnejšo prihodnost.

"Slovenija je demokracijo in osamosvojitev dosegla brez zgodovinskega zamudništva in skoraj brez žrtev. Te, ki se jih bomo vedno slavno spominjali, niso bile posledica naših notranjih razhajanj, ampak tujčeva sramota. Ko se danes spominjamo nastanka in uspehov Demosove vlade, vse tedanje slovenske politike in velike narodne složnosti, vendar ne smemo pozabiti, da velikopotezne zamisli o prihodnosti Slovenije tedaj niso takoj naletele na vsesplošno razumevanje in simpatije, temveč tudi na dvom, strah in celo malodušje," je še dejal med govorom.

Kot je znano, smo Slovenci prvo vlado, izvoljeno na večstrankarskih volitvah, dobili 16. maja 1990, njen predsednik pa je bil Lojze Peterle. Čeprav je več strank nastopilo skupaj v Demosu, so njegovi krščanski demokrati znotraj koalicije dobili največ glasov in je zato mandatar postal on. Demos je zaradi nesporazumov dokaj hitro razpadel, kar je pomenilo tudi razpad Peterletove vlade. Na oblasti je zdržala točno dve leti, a vseeno v tem času dosegla osamosvojitev in mednarodno priznanje države.