Predsednik vlade Robert Golob je po srečanju dejal, da se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila. Foto: EPA
Predsednik vlade Robert Golob je po srečanju dejal, da se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila. Foto: EPA

Kot je v izjavi po neformalnem srečanju dejal premier Robert Golob, se je znova potrdilo, da je včasih bolje počakati in ne verjeti prvim informacijam. Te so namreč lahko prenagljene in so bolj špekulacije kot pa informacije. Tako se je tudi tokrat do jutra pokazalo, da pri raketi, ki je priletela na vzhod Poljske in zahtevala dve življenji, ni šlo za kakršen koli nameren napad, je še dejal Golob.

"Po vseh informacijah, ki jih imamo na razpolago, gre dejansko za nesrečno naključje pri obrambi ukrajinske strani pred raketnimi napadi ruske vojske," je dejal premier in dodal, da 30. november ostaja datum sklica seje širše zasedbe sveta za nacionalno varnost (SNAV), saj razmere po njihovi oceni to dopuščajo.

"Če je včeraj mogoče bilo videti, da gre za neki dogodek, ki bi lahko pomembno vplival na razvoj in dinamiko ukrajinske vojne, pa se je danes na podlagi zbranih informacij to na srečo izkazalo kot neosnovano," je še povedal Golob in zatrdil, da torkov incident ne bo imel večjega vpliva na nadaljnji potek dogodkov.

Da je šlo za resda tragičen incident, ki pa ni bil nameren, temveč je bil posledica ruskega obstreljevanja ciljev v Ukrajini in ukrajinske obrambe pred temi napadi, je po posvetu potrdil tudi državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič. Zatrdil je še, da tudi slovenski vojaki na misijah v tujini zaradi torkovega incidenta niso ogroženi, kar velja tudi za vojake v Latviji.

"O tem je tudi danes potekala razprava v okviru severnoatlantskega sveta v Bruslju in bilo je ugotovljeno, da na ruski strani ni nobenih indikacij o kakšnih posebnih pripravah," je pojasnil Benedejčič.

Na vprašanje, zakaj je torej za 30. november sklican sestanek SNAV-a o dogajanju v Ukrajini, je Benedejčič odgovoril, da bodo na tem sestanku obravnavali širši vidik varnosti zaradi ruske agresije proti Ukrajini.

Glede dodatne vojaške pomoči Ukrajini je dejal, da je Slovenija svoje že prispevala, da spremljajo razmere in da razmišljajo predvsem v smeri pomoči pri obnovi ukrajinske energetske infrastrukture. Neformalnega sestanka so se sicer poleg premierja in državnega sekretarja udeležili še ministrica za zunanje zadeve, notranja ministrica, obrambni minister, minister za infrastrukturo in direktor slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

Seja sveta za nacionalno varnost je sicer sklicana za 30. november. Kot je pojasnil sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja, bodo na tem sestanku obravnavali širši vidik varnosti zaradi ruske agresije proti Ukrajini.

Zgolj neformalno posvetovanje v ožji sestavi

V kabinetu premierja so sicer najprej napovedali, da se bo po torkovem incidentu sešel svet za nacionalno varnost. A premier Robert Golob je pozneje v izjavi ob robu srečanja s predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pojasnil, da bo namesto tega opoldne potekalo le "posvetovanje v ožji sestavi", kar pomeni neformalni posvet članov sveta, ki ga sestavljajo premier kot predsednik, obrambni, notranji, zunanji in infrastrukturni minister ter direktor slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

Sorodna novica Raketa naj bi na Poljsko priletela iz Ukrajine. Zelenski: "Ni šlo za našo raketo."

Golob je pred posvetovanjem napovedal, da bodo "razčistili nekatere različne informacije o dogajanju na Poljskem", medtem ko – sodeč po zadnjih informacijah – "ni nobene potrebe, da bi dvigovali stopnjo ocene tveganja". "Danes je zadeva povsem deeskalirala, zato ne vidimo nobene potrebe, da bi Slovenija ustvarjala vtis ogroženosti tam, kjer je ni. Zato tudi ni sklica, ni nobene potrebe, se bomo pa vseeno informirali o zajemu in pretoku informacij, da se pripravimo na redno sejo sveta za nacionalno varnost," je povedal Golob.

Predsednik Pahor v stiku s poljskim kolegom

Eksplozija na Poljskem je vzbudila skrbi, da to pomeni vstop zveze Nato, katere članica je Poljska, v vojno, ki jo Rusija vodi proti Ukrajini. Vendar so se Bela hiša in zavezniki odzvali previdno, napetosti pa je skušal umiriti tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je dejal, da ni nedvoumnih dokazov o tem, od kod je priletela raketa. Ta naj bi bila sicer ruske izdelave.

S poljskim predsednikom je davi po telefonu govoril tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je Dudi zagotovil podporo v enotnem odzivu na sleherno varnostno grožnjo, poudaril pa je tudi pomen premišljenega ravnanja Poljske in odziva zveze Nato. Kot so še sporočili iz urada predsednika, je Pahor poljskemu predsedniku izrazil sožalje in solidarnost ob torkovem incidentu, predsednika pa sta se tudi dogovorila, da bosta ostala v tesnem stiku.

Slovenija pozorno spremlja dogajanje v povezavi z incidentom na poljsko-ukrajinski meji, na katerega se bo odzvala v sodelovanju z zaveznicami in partnerji, je zunanje ministrstvo sporočilo na Twitterju. "Izrekamo sožalje in solidarnost s Poljsko," so zapisali.

Nočno zasedanje ob robu vrha G20

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za dogodek ponoči obtožil Rusijo in napad označil za udarec v obraz skupini G20, katere voditelji se sestajajo na vrhu na indonezijskem Baliju. Rusko obrambno ministrstvo je krivdo po drugi strani kategorično zanikalo in vse obtožbe zavrnilo kot provokacije. Zaradi stopnjevanja so se ob robu vrha G20 ponoči sešli voditelji držav G7 in nekaterih držav zveze Nato.

Po sestanku je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je padla na vzhod Poljske, izstreljena iz Rusije. O nadaljnjih korakih naj bi se zahodne zaveznice odločile, ko bodo znane ugotovitve preiskave. Na izrednem zasedanju se bodo medtem v Bruslju sešli stalni predstavniki pri zvezi Nato.