Pogajanja sindikatov javnega sektorja in vlade so v prvi fazi prinesla dogovor o zvišanju plač vsem uslužbencem, ki je bil podpisan prejšnji teden. Foto: BoBo/Borut Živulović
Pogajanja sindikatov javnega sektorja in vlade so v prvi fazi prinesla dogovor o zvišanju plač vsem uslužbencem, ki je bil podpisan prejšnji teden. Foto: BoBo/Borut Živulović

V sredo podpisani sporazum med vlado in sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides predvideva, da bo vlada do 1. aprila oblikovala ločen plačni steber za zdravstvo v okviru javnega plačnega sistema in ga do konca junija vložila v zakonodajni postopek.

Čeprav po zagotovilih resornega ministra Danijela Bešiča Loredana ne za izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, ampak za oblikovanje posebnega plačnega stebra za zdravstvo, je pogled na dogovorjeno očitno drugačen v Fidesu. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin (ki ga na podpisu dogovora sicer ni bilo), je namreč v sporočilu za javnost, ki so ga po podpisu poslali iz sindikata, zatrdil, da podpisani sporazum predstavlja zgodovinski dosežek, miselni preboj, ki so si ga želeli več kot deset let. "To je prvi premik k razgradnji enotnega plačnega sistema. Do zdaj se ni zgodilo, da bi katera koli vlada v to privolila," je še zapisal.

Vladno potezo vidimo kot izredno škodljivo in bo kot taka povzročila nove, še večje krivice. Prišlo bo do zahtev vse več skupin po izstopu iz enotnega plačnega sistema, s tem pa bistveno večji pritisk na javne finance, ki bo dejansko postal neobvladljiv.

Generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc

Kljub napovedi zdravstvenega ministra, da bo v prihodnje mogoče oblikovati tudi stebre za druge poklicne skupine v javnem sektorju, so v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja že izrazili ogorčenje: "Še preden se je dobro posušilo črnilo na dogovoru, ki ga je vlada sklenila s sindikati javnega sektorja, že ga je s sklenitvijo dogovora s sindikatom Fides tudi že prvič prekršila," je v imenu skupine zapisal njen vodja Jakob Počivavšek.

Kot je opozoril, se je vlada v dogovoru s sindikati javnega sektorja pred dnevi zavezala k usklajevanju sistemskih sprememb plačnega sistema in pri tem zagotovila, da bo za temeljna vprašanja sistema plač v javnem sektorju potrebno soglasje sindikatov, a je le nekaj dni pozneje, v dogovoru s sindikatom Fides "napovedala nekakšne ločene plačne stebre posameznih dejavnosti", pri čemer ni imela niti soglasja ostalih sindikatov javnega sektorja, niti se ni z njimi o tem posvetovala.

Dogovor med Fidesom in vlado "napoved razgradnje enotnega plačnega sistema"

Sorodna novica Vlada in zdravniki podpisali sporazum: "Gre za velik korak, za desetletni cilj Fidesa"

"Kljub večkratnemu javnemu zagotavljanju, da vlada ne bo pristala na izstop katere koli poklicne skupine iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, je z dogovorom pristala na prav to – če soglasja o ločenem plačnem stebru za zdravstvo ne bo, bo za zdravnike oblikovala poseben sistem," je poudaril Počivavšek in dodal, da zato v pogajalski skupini dogovora med vlado in Fidesom ne morejo razumeti drugače "kot napoved razgradnje enotnega plačnega sistema in kot prejudiciranje nekega novega plačnega sistema, še preden je o tem stekla kakršna koli beseda s sindikati javnega sektorja".

Kot je še zapisal Počivavšek, vlada s takšnimi ravnanji "spodkopava lastno kredibilnost, saj govori eno, dela drugo", kar je zanje nesprejemljivo.

Ajanović Hovnik: Dogovor zgolj smer, v katero želi vlada razviti plačni sistem

"Nikakor ne drži, da to pomeni razpad plačnega sistema," ob tem poudarja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Kot je dejala v izjavi za javnost, v kateri se je odzvala na nekatere očitke iz sindikalnih vrst, dogovor s Fidesom predstavlja zgolj smer, v katero želi vlada razviti plačni sistem. Kot sama razume, vsi ocenjujejo, da je ta potreben temeljite prenove, reforme.

Ministrica je pojasnila da, je v sporazumu s Fidesom jasno zapisano, da so zdravniki del plačnega sistema javnega sektorja. Oblikoval pa se bo poseben plačni steber, pri čemer je ministrica poudarila, da bo šlo za zdravstveni in ne zdravniški steber, ki bo uredil specifike dejavnosti na primerljiv in zadovoljiv način, saj danes temu ni tako.

Izpostavila je, da so v plačnem sistemu že danes stebri, ki se jim sicer reče drugače. "Imamo 11 plačnih skupin in 31 plačnih podskupin. Če to niso stebri, potem ne vem, kaj stebri so," je menila ministrica. Po njenih besedah je želja vlade, da se začnejo pogajanja, v katerih bi se dogovorili, kaj bo predstavljalo skupni temelj, enoten za vse, na kakšen način bodo med seboj primerljive specifike poklicev, pa tudi, da bi na novo oblikovali stebre po dejavnostih. Koliko omenjenih stebrov na koncu bo, pa je stvar dogovora med vlado in sindikati.

Jakob Počivavšek, Sanja Ajanović Hovnik in Branimir Štrukelj po podpisu dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 pred enim tednom. Foto: Ministrstvo za javno upravo
Jakob Počivavšek, Sanja Ajanović Hovnik in Branimir Štrukelj po podpisu dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 pred enim tednom. Foto: Ministrstvo za javno upravo

"Dejansko danes ugotavljamo, da primerjamo na nek način tudi neprimerljive stvari, recimo medicinsko sestro s policistom. Specifika dela medicinske sestre ali policista verjetno ni najbolj primerljiva in zato je treba zadevo pogledati, ponovno ovrednotiti in znotraj posamezne dejavnosti postaviti tudi ustrezna razmerja," je navedla ministrica.

Vlada tako po njenih besedah ni z ničemer odstopila od svojih zavez ali zrušila enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Plačni sistem, kot je bil postavljen leta 2008, je bil dokončno, nepovratno zrušen z dogovorom novembra 2021, je prepričana ministrica. Pri tem pa pravi, da sama ne pozna reforme, ki bi pomenila, da bi nekdo dobil manj, kot je imel pred njo.

Se pa ministrica, kot je dejala, sprašuje, ali si mogoče nekateri želijo, da ostane zadeva "tako kalna, kot je sedaj", da mogoče na nek način lahko iztržijo več kot nekdo drug. Ob odzivu iz sindikalnih vrst se tudi sprašuje, ali sindikati dejansko ne želijo sprememb in so na centralnih pogajanjih dogovor, da želijo reformo, podpisali s figo v žepu, ali so pa morda "prezgodaj skočili", preden so se sploh začeli pogovarjati.

Varovalka, da bo vlada omogočila ločeno urejanje specifik, povezanih z delom, odgovornostjo in plačilom zdravnikov in zobozdravnikov, če bi druge poklicne skupine ali sindikati pogojevali ali omejevali urejanje plač zdravnikov in zobozdravnikov, so v dogovor zapisali na željo zdravnikov. Ajanović Hovnik pa meni, da na koncu ta varovalka ne bo sprožena, saj bodo dosegli dogovor.

Virant: Vlada je prevzela precej kaotično stanje in ji nič ne zavidam

"Plačna razmerja so že dolgo porušena zaradi katastrofalnega izvajanja zakona o sistemu plač v javnem sektorju," je za MMC dejal Gregor Virant, ki je kot minister za javno upravo v vladi Janeza Janše leta 2008 uvedel reformo plačnega sistema javnih uslužbencev. Kot je poudaril, plačni sistem zahteva čvrsto koordinacijo s strani ministra, odgovornega za plače, in njegovo stalno koordinacijo z ministrom za finance in predsednikom vlade.

"Koordinacije že dolgo ni več, tako da nihče več ne vidi celote. Za zadnjih nekaj vlad je bil plačni sistem prezahtevno orodje, s katerim niso znale ravnati," ocenjuje nekdanji minister. "Sedanja vlada je v tem smislu prevzela precej kaotično stanje in ji nič ne zavidam," je še dejal Virant, ki se ob tem boji, da vlada dela dve napaki: pogaja se ločeno in sklepa preveč meglene sporazume. "To ne obeta nič dobrega niti za javni sektor niti za davčne zavezance," je opozoril.

Kovačič: Finančnega ministra bo bolela glava, dogajanje pa bo na koncu zrušilo vlado

"Ministrica se lahko spreneveda, da ne gre za rušenje enotnega sistema, ampak to pomeni točno to," je v pogovoru za MMC jasen predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič. Ob tem dodaja, da je "ministrica z dogovorom s Fidesom in že prej s privilegiji, vgrajenimi v krovni dogovor o dvigu plač, sprožila val rivalstev med sindikati, ker je ocenila, da jim bo tako lažje vsilila neko reformo plačnega sistema. Vendar bo rezultat ta, da bo finančnega ministra bolela glava, dogajanje pa bo na koncu zrušilo vlado. Predsednik vlade bi moral zdajle zamenjati dva ministra," o posledicah dogovora s Fidesom za celoten javni sektor še pravi Kovačič.

Glede odgovora ministrice, da je enotni plačni sistem že dolgo mrtev, pa je dejal, da "gre za frazo, ki jo že dolgo poslušamo". "A doslej je bila metaforična in je pomenila, da so se plačna razmerja porušila in da jih je treba popraviti. Z včerajšnjim dogovorom s Fidesom, ki uvaja ločene plačne stebre, je konec enotnega plačnega sistema postal tudi formalno dejstvo." Pri tem je vlada prekršila vse zaveze o vnaprejšnji uskladitvi reforme plačnega sistema s sindikati, tudi zadnjo, ki jo je podpisala pred nekaj dnevi, je poudaril tudi on.

Tudi Počivavšek je opozoril, da je vlada s sklenitvijo sporazuma s Fidesom "storila veliko napako", ki bo – če bo zaveza iz dogovora realizirana – "državo še zelo drago stala".

V KSJS to potezno vlade ocenjujemo kot zadnji žebelj v enotnost plačnega sistema v javnem sektorju. Kar je izrazito zaskrbljujoče pa je to, da je vlada zgolj en teden od podpisa dogovora s sindikati javnega sektorja z enostransko potezo prejudicirala bistvene spremembe plačnega sistema in tako nakazala, da je zaveza za dosego soglasja pri temeljnih vprašanjih plačnega sistema zgolj mrtva črka na papirju.

KSJS o sporazumu med vlado in Fidesom

KSJS: Vlada se je očitno odpovedala enotnemu plačnemu sistemu

"Vlada se je na ta način očitno odpovedala enotnemu plačnemu sistemu, saj bo z ločenim stebrom odpravljena ključna predpostavka sedanjega plačnega sistema – enako plačilo za primerljiva delovna mesta. Po besedah vladnih predstavnikov se delovnih mest med stebri ne bo primerjalo, kar pomeni, da se bo začel "odprt boj" za višje plače po vseh dejavnostih," potezo vlade vidijo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja.

V konfederaciji ob tem ocenjujejo, da celotno dogajanje "zagotovo ni dobra popotnica za pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema, ki naj bi se začela že naslednji mesec". "O enotnosti plačnega sistema že dolgo težko govorimo, imamo pa trenutno še vedno skupen plačni sistem. Vprašati se je potrebno, kdo ima koristi od razgradnje plačnega sistema in ali bodo zato uporabnice in uporabniki javnih storitev na boljšem," so izpostavili in dodali, da se bodo v KSJS še naprej zavzemali za dostojno plačilo vseh zaposlenih v javnem sektorju, zlasti pa je pomembna odprava kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice, ki je "izrazito krivična in demotivacijska", saj so zaposleni z različno stopnjo izobrazbe, različno zahtevnostjo in odgovornostjo delovnega mesta vsi plačani enako – v višini minimalne plače.

Gorazd Kovačič poudarja, da je
Gorazd Kovačič poudarja, da je "ministrica z dogovorom s Fidesom in že prej s privilegiji, vgrajenimi v krovni dogovor o dvigu plač, sprožila val rivalstev med sindikati, ker je ocenila, da jim bo tako lažje vsilila neko reformo plačnega sistema". "Vendar bo rezultat ta, da bo finančnega ministra bolela glava, dogajanje pa bo na koncu zrušilo vlado," je še dodal. Foto: BoBo

Ilešič Čujovič: Sporazum s Fidesom "lupina brez vsebine"

Irena Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva je ponovila, da dogovor vlade in Fidesa vidijo kot "lupino brez vsebine", hkrati pa, je poudarila tudi ona, omenjeni sporazum ni v skladu s prejšnji teden sklenjenim dogovorom vlade z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. "Mi bomo vztrajali, da se temelji za spremembe plačnega sistema v javnem sektorju dogovarjajo v skladu s 6. točko navedenega dogovora," je jasna Ilešič Čujovič.

"Hkrati pričakujemo, da čim prej umaknemo s pogajalske mize realizacijo Dogovora, ki je bil v zdravstvu in socialnem varstvu sklenjen novembra lani. Realizacija bo pomenila naslovitev plač predvsem zdravnikov in zobozdravnikov, farmacevtskih delavcev, fizioterapevtov in delovnih terapevtov, specialnih pedagogov, delavcev laboratorijske diagnostike, radioloških inženirjev, plačne skupine J ter odpravo nekaj anomalij v zdravstveni negi," je še dodala.

Iz dogovora vlade in sindikatov javnega sektorja, podpisanega 13. 10.

Obe strani pa sta se zavezali, da bosta po zaključku teh pogajanj začeli usklajevanja o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, z namenom, da se najpozneje do 30. junija 2023 pripravi predlog sprememb in dopolnitev obstoječega Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma nov sistemski zakon na področju plač v javnem sektorju.

Prav tako sta se strani zavezali, da bodo vzporedno z usklajevanjem sistemskih sprememb plačnega sistema potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, ki so nastala v obdobju po sklenitvi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju leta 2018, z namenom, da bo dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice dosežen najpozneje do 30. 6. 2023.

Nadaljnja pogajanja in usklajevanja se pričnejo najpozneje v enem mesecu po podpisu tega dogovora.

Sindikat poklicnega gasilstva: Vlada se je očitno odločila sesuti enotni plačni sistem

Tudi v sindikatu poklicnega gasilstva ostro obsojajo potezo vlade, "ki se je več kot očitno odločila sesuti enotni plačni sistem v javnem sektorju". "V SPGS-ju vseeno upamo, da do ločenega plačnega stebra za zdravnike ali celotno zdravstvo ali katero koli drugo skupino javnih uslužbencev ne pride, saj bi to le še povečalo plačna nesorazmerja med primerljivimi delovnimi mesti. Namesto da bi obstoječe krivične razlike odpravljali, jih bodo po tej poti s polno zavestjo le še povečevali," je za MMC poudaril generalni sekretar omenjenega sindikata David Švarc.

"Vladno potezo vidimo kot izredno škodljivo in bo kot taka povzročila nove, še večje krivice. Prišlo bo do zahtev vse več skupin po izstopu iz enotnega plačnega sistema, s tem pa bistveno večji pritisk na javne finance, ki bo dejansko postal neobvladljiv," je še opozoril Švarc in dodal, da zahtevam zdravnikov in zobozdravnikov, predvsem pa mladih zdravnikov, po ureditvi položaja ne nasprotujejo, "pričakujemo pa, da se le ta ureja v okviru enotnega plačnega sistema, s polno mero transparentnosti".

"Še vse dosedanje vlade so klecnile pod pritiski najmočnejših poklicnih skupin"

Frančišek Verk iz Sindikata državnih organov Slovenije pravi, da je bila poteza vlade "pričakovana, saj so še vse dosedanje vlade klecnile pod pritiski najmočnejših poklicnih skupin javnega sektorja, med katere v prvi vrsti sodijo tudi zdravniki". "V Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) podpiramo enoten sistem plač v javnem sektorju, a vendar pri tem poudarjamo, da je treba nekatere poklicne skupine boljše ovrednotiti, saj cena dela je cena dela glede na izobrazbo in zahtevnost dela veliko nižja kot v primerljivih skupinah ne-uradniškega dela javnega sektorja in tudi gospodarstva," je opozoril.

Kot je dejal, vsa ločena pogajanja in ločene pridobitve in ločeni plačni stebri na področju plač v javnem sektorju pomenijo "nadaljevanje razkroja enotnega sistema plač v javnem sektorju". "Enotni plačni sistem je postal neenoten že takrat, ko so se lahko nekatere močne stanovske oziroma poklicne skupine javnih uslužbencev (zdravniki, učitelji, medicinske sestre in policisti) dogovorile za več od tistega, kar zagotavljata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor. Uslužbenci države in uprav lokalnih skupnosti niso dobili nič," je poudaril.

Verk je še dejal, da kot sindikalist javnih uslužbencev države in uprav lokalnih skupnosti že več kot deset let opozarja na zlorabe enotnega sistema plač v javnem sektorju, "ki ob samem začetku ni bil slab, a vendar je tako nespretno zastavljen, da ga je z malo domišljije in iznajdljivosti mogoče zlorabljati". "Izločitev zdravnikov iz enotnega plačnega sistema lahko povzroči verižno reakcijo razpada sistema plač v javnem sektorju," je še opozoril.

Popravki in nagradnja sistema plač

Podobno je poudaril tudi Počivavšek, ki je zapisal, da v pogajalski skupini prihodnost plačnega sistema vidijo "v popravkih in nadgradnji obstoječega sistema plač v javnem sektorju in ne pristajamo na to, da bo en sindikat, skupaj z vlado, narekoval spremembe sistema plač v javnem sektorju vsem ostalim sindikatom, ki predstavljamo javne uslužbence v različnih dejavnostih javnega sektorja". Opozoril je, da je takšno ravnanje "zelo slaba popotnica začetku pogovorov o sistemskih spremembah plačnega sistema".

V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja bodo zato vztrajali pri zavezah iz dogovora, ki je bil sklenjen prejšnji teden, vključno z zavezo po soglasju sindikatov javnega sektorja o temeljnih vprašanjih plačnega sistema. "Zaveza vlade, dana enemu od sindikatov, ostalih sindikatov ne zavezuje, niti jih ne more zavezovati, vlada pa bo morala prej ali slej pojasniti, zakaj krši en ali drug dogovor," je sklenil Počivavšek.