V skladu z dogovorom z zadnjih pogajanj pred mesecem dni so se o besedilu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v vmesnem času usklajevali znotraj delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vladne in sindikalne strani.

Danes (ponedeljek) naj bi na krovnih pogajanjih pregledali odprta vprašanja, a se je zataknilo že pri vprašanju plačnih stebrov. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik so na vladni strani pričakovali, da bodo začeli zapirati odprte zadeve, a se je postavilo vprašanje, ali sploh obstaja soglasje glede prenove plačnega sistema.

Pri tem je poudarila, da je vlada svoja izhodišča sindikatom predstavila že februarja in jim pojasnila, da želijo prenovo graditi na vzpostavitvi plačnih stebrov. Po njenih besedah je kar nekaj ur potekalo usklajevanje, ali o tem sploh obstaja konsenz, in "mukoma" so prišli do dogovora, da stebre načeloma podpirajo. Kot je dodala ministrica, pa na sindikalni strani niso znali povedati, kaj naj bi ti opredeljevali in katere specifike naj bi se znotraj njih obravnavale.

Sindikati: Primerljivost mora obstajati

V sindikalnih pogajalskih skupinah sicer vztrajajo, da mora obstajati tudi primerljivost med stebri. Kot je dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, so se pripravljeni pogovarjati o tem, da se določene specifike plačnega sistema urejajo v okviru plačnih stebrov, morajo pa se urejati s kolektivnimi pogodbami dejavnostmi, in pogoj je, da je zagotovljena tudi primerljivost med posameznimi stebri.

Na vladni strani pa si, kot je bilo razumeti ministrico, želijo primerljivosti znotraj stebra, primerljivost med stebri bi nekoliko razrahljali, vendar pa tudi vladni predlog po njenih besedah predvideva to primerljivost - ne sicer med posameznimi delovnimi mesti, ampak znotraj razpona tarifnih skupin.

Štrukelj: Vlada premika tarčo, torej cilj, ki ga ima

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po koncu pogajanj ugotavljal, da je bil občutek, da vlada pravzaprav "premika tarčo, torej cilj, ki ga ima". Kot je dejal, je namreč vladna stran najprej vztrajala, da se morajo sindikati opredeliti do plačnih stebrov kot ključne točke novega plačnega sistema. Ko so se povsem jasno opredelili, pa je postal ključni problem njihov predlog, "da kljub plačnim stebrom primerjamo vsa delovna mesta med seboj, ne glede na to, v katerem plačnem stebru posamezni deli in skupine so". Zato je po njegovih besedah do konca pogajanj ostalo vprašanje, "ali si vlada pravzaprav želi, da pridemo do konca".

Ob tem je Štrukelj zagotovil, da so na sindikalni strani pripravljeni iskati rešitve, ki bi pripeljale do novega plačnega sistema. V konfederaciji namreč ocenjujejo, "da je obstoječi nefunkcionalen, ni pravičen in verjetno tudi ni obstojen, zato se bo, če ga ne bomo na nek način sanirali z rešitvami, ki bodo delovale, v trušču, nekontrolirano sesul", je dejal Štrukelj in dodal, da bi bila to po njegovem najslabša rešitev.

Kaj bo s predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij?

So pa na sindikalni strani pričakovali, da jim bo ministrica za javno upravo predstavila predlog za odpravo plačnih nesorazmerij. V pogajalski skupini, ki jo vodi Počivavšek, s tem predlogom tudi pogojujejo sodelovanje v delovni skupini, ki usklajuje besedilo zakona. Opozarjajo namreč, da gre za povezana vprašanja in da so se oktobra tudi dogovorili, da bodo pogajanja o zakonskem predlogu in o odpravi plačnih nesorazmerij potekala vzporedno.

Ministrica Ajanović Hovnik je pojasnila, da so, glede na to, da nesorazmerja ugotavljajo prvenstveno v odnosu do zdravstva in socialnega varstva, anomalije pa tudi drugod, ne le v plačnem delu, sindikate pozvali, da se opredelijo, ali bi izhajali iz nesorazmerij iz dogovorov, ki so že sklenjeni in znani, oziroma bi počakali, kaj se bo dogodilo v zdravstvu in socialnem varstvu in nato iz tega izhajali. Odgovora pa ni prejela, je dodala.

Znova je poudarila, da različne poklicne skupine nepravičnosti oziroma anomalije različno občutijo. Na vladni strani si želijo zadeve postaviti na skupne temelje, zato se želijo pogovarjati o vseh elementih plače, ne le neto osebnem dohodku posameznika, temveč tudi o vseh pravicah iz delovnega razmerja, ki so definirane v kolektivnih pogodbah. Pričakujejo pa tudi predloge sindikatov.

Sorodna novica Pogajanja s sodniki in tožilci o plačah: kaže se izhod iz zagate

Po Štrukljevih besedah je konfederacija predlagala tudi pogovor o uskladitvi regresa za letošnje leto, pogajalski skupini pa bosta do konca tedna podali skupen predlog. Ministrica je napovedala, da se bodo do predloga opredelili, ko ga bodo prejeli, ne sodi pa to vprašanje v okvir pogovorov o prenovi plačnega sistema. Slednje bodo predvidoma nadaljevali v ponedeljek.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Nataša Mulec, je bil na pogajanjih kratek čas prisoten tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Ponovil je že večkrat slišano – da si spremembo plačnega sistema predstavlja z rezervami v javnem sektorju in ne z dodatnimi večstomilijonskimi finančnimi injekcijami. Izjav ob odhodu s pogajanj ni dajal.