Resolucija predstavlja operacionalizacijo okvira ekonomskih in socialnih reform in sicer na področju predlogov ukrepov za učinkovitejšo porabo sredstev EU-ja za hitrejši razvoj. Poleg države, občin in evropskih skladov pa vlada upa predvsem na finančni prispevek zasebnega sektorja.

Poleg teh ključnih področij gre tudi za povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, razvoj štipendijske sheme, učinkovito upravljanje okolja, trajnostna energetika, mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju, kjer je predvidena gradnja cestne in železniške prometne infrastrukture, ter področje institucionalne in administrativne usposobljenosti, ki predvideva elektronsko posodobitev pravosodja in zdravstva, sporoča vlada.

Od zabave do zdravstva
Med 35 v resoluciji predstavljenimi si pobliže poglejmo nekaj najbolj zanimivih projektov, koliko bodo stali in časovnice za njihovo izvedbo:

- nacionalna širokopasovna mreža (385 mio. €, 100-odstotna pokritost do leta 2023),
- slovenski jadranski otok pri Izoli (100 mio. €, do leta 2020),
- zabaviščni park Megalaxia pri Ptuju (150 mio. €, do leta 2011),
- nordijski center Planica (94 mio. €, do leta 2013),
- NUK Jožeta Plečnika (90 mio. €, do leta 2023),
- središče tehničnih univerz Politehnika Ljuibljana (72 mio. €, do leta 2013),
- novi Univerzitetni klinični center Ljubljana (269 mio. € do leta 2015),
- UKC Maribor (51 mio. €, do leta 2017),
- gradnja bloka 2 Nuklearne elektrarne Krško (2 milijardi €, do leta 2017),
- modernizacija železniškega omrežja (najdražja postavka: 8,9 milijarde €, do leta 2020).