Trda pogajanja so končana. Foto: MMC RTV SLO
Trda pogajanja so končana. Foto: MMC RTV SLO
Branimir Štrukelj
Štrukelj je povedal, da niso parafirali besedila stavkovnega sporazuma, saj bo šele v četrtek znano, kateri sindikati bodo besedilo podpisali. Foto: BoBo

Upokojenci s pokojninami do 414 evrov bi dobili poln dodatek 368 evrov, tisti s pokojninami nad 622 evri pa bi ostali brez njega. Za tiste s pokojninami med 414 in 518 evri ukrep predvideva dodatek 223 evrov, za tiste s pokojninami med 518 in 622 evri pa dodatek 166 evrov. Glede plačila vrtca na mizi ostaja različica, da bi starši za drugega otroka v vrtcu plačali 30 odstotkov stroškov, za tretjega otroka pa bi bil vrtec brezplačen. Porodniško nadomestilo bi za prve tri mesece ostalo 100-odstotno, nato bi se znižalo na 90 odstotkov osnove, predlaga vlada. Omilila je tudi reze v nadomestilo za brezposelne, ki bi v prvih treh mesecih znašalo 80 odstotkov, v nadaljnjih devetih mesecih 60 in nato 50 odstotkov od osnove.
Konec pogajanj, sporazum sledi
Sindikati opozarjajo na zakonska »gnila jajca«
Mala pokojninska reforma odprla novo fronto
Kaj pravita Semolič in Štrukelj?

Kljub skupnemu jeziku se večina sindikatov še vedno ne strinja z načinom zniževanja. Stavkovni sporazum bodo podpisali predvidoma v četrtek dopoldne.

Minister Andrej Vizjak je bil gost Odmevov na TVS 1. Kaj je povedal voditelju oddaje Igorju E. Bergantu, si boste kmalu lahko ogledali v videonovici v desnem bloku.

Po besedah vodje vladne pogajalske skupine in ministra za delo Andreja Vizjaka so dopolnilo, ki posega v pogoje za upokojevanje predvsem moških vložili, ker so iskali prihranke zaradi vseh približevalnih predlogov na področju socialne in družinske politike. Odziv sindikatov na dopolnilo je ob tem označil kot "prav neverjeten vihar". Čeprav meni, da je dopolnilo utemeljeno, so ga umaknili, a se bodo o tem pogajali v okviru socialnega sporazuma, je dodal.

Parafiranje sporazuma sledi
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po koncu pogajanj dejal, da je pokojninsko dopolnilo igralo dominantno vlogo. Pojasnil je, da niso parafirali besedila stavkovnega sporazuma, saj bo šele v četrtek znano, kateri sindikati bodo besedilo podpisali. Policijska sindikata naj dogovora ne bi podpisala, Štrukelj bi bil presenečen, če bi ga podpisali vsi preostali sindikati.

Ni se jim uspelo dogovoriti o načinu osemodstotnega nižanja plač. Štrukelj zatrjuje, da večina sindikatov vztraja pri kombiniranem načinu zniževanja plač, medtem ko vlada zahteva linearno zniževanje plač. A Vizjak meni, da je za kombinirano zniževanje plač le polovica sindikatov in da so sindikati javnega sektorja pri tem vprašanju precej razdeljeni. Minister poudarja, da bi z zakonom za uravnoteženje javnih financ odpravili plačna nesorazmerja, medtem ko bi s kombiniranim zniževanjem ta ponovno ustvarili.

Hitro znižanje, večji prihranek
Dogovorili so se, da se bodo plače znižale prvi mesec po uveljavitvi zakona. Iz stavkovnega sporazuma so na zahtevo sindikatov izločili vprašanje regresa, ki ga bodo reševali v okviru socialnega sporazuma.

Tisti sindikati, ki bodo podpisali stavkovni sporazum, se bodo zavezali, da ne bodo začeli referendumskih postopkov, če se bosta tudi vlada in DZ držala dogovorjenega. Sindikati se bodo s podpisom zavezali tudi, da bodo storili vse, da sindikalne centrale pristopijo k podpisu izhodišča za socialni sporazum.

Štrukelj: Plače se bodo znižale napačnim
Sicer pa se bodo plače v povprečju znižale za štiri odstotke (osemodstotno znižanje in odprava nesorazmerij), nekaterim pa tudi za osem, je v torkovih Odmevih, ki jih je vodila Rosvita Pesek, dejal Štrukelj, ki je dodal, da pa se bodo "žal znižale napačnim, tistim, ki imajo manjše plače, ne pa tudi tistim z višjimi".

Poleg tega bodo ostali nerešeni tudi problematika potnih stroškov in druga vprašanja, ki bodo javne uslužbence sicer prizadela, a bo v sindikatih po Štrukljevih besedah kljub temu večinsko soglasje najverjetneje doseženo. "V tem trenutku je to za nas sprejemljivo v zameno za standarde in normative," je dejal. Izpostavil je vprašanje "visokega šolstva in znanosti, kjer vlada nerazumno posega v področji, ki sta ključni za razvoj".

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pa je, prav tako v oddaji Odmevi, opozoril, da bodo sindikati "zelo pozorni glede tega, kaj se bo dogajalo v državnem zboru". "Tisti amandmaji, ki so dogovorjeni, morajo dejansko biti izpeljani, sicer bodo ti dogovori padli v vodo in bomo naredili, kar moramo," je dejal.

Oba sindikalista sta zavrnila očitke, da bo zaradi sredstev, ki sta jih s dogovorom z vlado "pridobila", težje najti manjkajoči denar. Štrukelj je opozoril na "diametralno nasprotje" v primerjavi z ukrepi drugih držav in kot primer navedel Francijo, kjer odpirajo nova delovna mesta za učitelje ter so povečali sredstva za izobraževanje in znanost. Poteze slovenske vlade so nasprotne navedenim, zato so jih sindikati morali onemogočiti, je dejal.

Semolič pa je poudaril, da bo zaradi znižanja davka na dobičke in posegov v dohodninsko zakonodajo 170 milijonov evrov prilivov v državno blagajno manj, in izpostavil državni depozit za tri milijarde evrov, iz katerega bi lahko črpala država. Znova je dejal, da bi se morala država posvetiti prihodkovni strani proračuna in odpirati nova delovna mesta.

"To, kar počenjajo ... Niti eno delovno mesto ne bo iz tega nastalo, bodo pa potolažili neke veljake v Bruslju. Zato smo kritični. Drži, da smo se o nekaterih stvareh pogovorili, ampak ne idealizirajte. Zakon ima tudi mnogo, mnogo slabih točk," je dejal.

Stavka bo plačana, če ...
Sindikati sicer vztrajajo tudi pri plačilu stavke, v kar je vlada pogojno privolila, če se zavežejo, da ne bodo vložili pobude za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Obe strani se strinjata s predlogi ublažitve ukrepov na področju socialnih pravic, sindikati pa vztrajajo pri umiku vseh predlaganih standardov in normativov za področje vzgoje in izobraževanja iz predlaganega zakona.

Državni zbor bo o zakonu odločal na izredni seji v četrtek.


Upokojenci s pokojninami do 414 evrov bi dobili poln dodatek 368 evrov, tisti s pokojninami nad 622 evri pa bi ostali brez njega. Za tiste s pokojninami med 414 in 518 evri ukrep predvideva dodatek 223 evrov, za tiste s pokojninami med 518 in 622 evri pa dodatek 166 evrov. Glede plačila vrtca na mizi ostaja različica, da bi starši za drugega otroka v vrtcu plačali 30 odstotkov stroškov, za tretjega otroka pa bi bil vrtec brezplačen. Porodniško nadomestilo bi za prve tri mesece ostalo 100-odstotno, nato bi se znižalo na 90 odstotkov osnove, predlaga vlada. Omilila je tudi reze v nadomestilo za brezposelne, ki bi v prvih treh mesecih znašalo 80 odstotkov, v nadaljnjih devetih mesecih 60 in nato 50 odstotkov od osnove.
Konec pogajanj, sporazum sledi
Sindikati opozarjajo na zakonska »gnila jajca«
Mala pokojninska reforma odprla novo fronto
Kaj pravita Semolič in Štrukelj?