Grki prejemajo 14 plač na leto. Foto: MMC RTV SLO
Grki prejemajo 14 plač na leto. Foto: MMC RTV SLO
Grčija
Grki se ne želijo odpovedati življenjskemu slogu, ki so ga navajeni. Foto: MMC RTV SLO
Pogledi Slovenije

Atene. Skoraj polovica Grkov živi pod znamenito akropolo, pod katero se troši in dela tako kot prej, nihče se noče odpovedati življenjskemu slogu, pa čeprav se je življenje podražilo, saj se je davek na dodano vrednost povišal z 19 na 23 odstotkov in je liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina že 1,6 evra.

Atene se še vedno dušijo v pločevini, trgovine so ob sobotah, ponedeljkih in sredah še vedno odprte le do 14.30, ker se pač v Grčiji bolj malo dela. Še vedno eden koplje jamo, trije pa gledajo, policisti se pod košatimi platanami skrivajo pred soncem, če pa ne, pa protestirajo pred parlamentom, ker jim skušajo odvzeti kakšen privilegij. Grški finančni minister pa ob vsem tem v eni izmed svojih zadnjih izjav, v katerih naslavlja grško in evropsko javnost, zapiše, da Grčija že ne bo grešni kozel krize v evrskem območju in da jo, navajam, izsiljujejo in ponižujejo.

Kdo bi ta narobe svet bolje pojasnil kot nekdo, ki je tam že skoraj pol stoletja. Že na prvi pogled se vidi, da bolj sodi v kakšno severnejšo evropsko prestolnico, Pariz, Berlin, Dunaj ali Ljubljano kot pa v Atene. Olga Cigarida Omerza je Slovenka, ki jo je ljubezen odnesla v zibelko zahodne civilizacije. Pet njenih uspešnih otrok, vseh izobraženih, se je razteplo po svetu, tudi v Ljubljano. In ima zelo enostaven odgovor na to sliko: "Jaz mislim, da veliki ne verjamejo, da je lahko še slabše. Res je, ko pravimo, ta turizem jih je tako razvadil, ker so tako lahko prišli do denarja. Oni so delali štiri ali pet mesecev poleti, potem pa so celo zimo živeli od tega. V enem letu so lahko naredili hotel, vidim po otokih, koliko sob še imajo, da lahko oddajajo, to je šlo in šlo. In zdaj ne morejo verjeti, ne dojemajo, da je res resna stvar. Tak občutek imam jaz".

V desetmilijonski Grčiji je 4 milijone delovno aktivnega prebivalstva. Od tega jih kar 22 odstotkov dela v javnem sektorju, kamor so po statistiki mednarodne organizacije za delo všteta tudi podjetja v večinski lasti države. Povprečen Grk v javnem sektorju je vsa leta dobival po 14 plač – povprečna plača je bila lani 935 evrov neto, 13. plačo je dobil za božič, pol plače je dobil pred veliko nočjo, še pol plače pa pred poletjem, kot nekakšen regres. Ob tem pa še dodatke do višine 500 evrov. Sem pa sodijo, recimo, dodatki za pravočasen prihod za delo ali dodatek za umivanje rok.

Ker grški proračun ni zmogel več tega plačevanja, je Evropska unija začela posojati denar. Do poletja smo Grčiji članice evrskega območja in Mednarodni denarni sklad posodili že 65 milijard evrov. Slovenija je do zdaj prispevala 233 milijonov ali vsak Slovenec 116 evrov.

Zato gremo k drugemu najpomembnejšemu človeku v državi, da pojasni, če se mu to zdi logično: "Naj nas nehajo gledati kot državljane Evrope 4. in 5. kategorije. Ne sprejemamo tega in to nismo". Ilias Iliopulos, sekretar največjega sindikata v državi. Vsi so krivi, samo Grki ne. Pravi, da evropski denar izginja pri posrednikih, da Zahod zahteva, da se kupuje orožje, da naj se investira v delovna mesta in da so krivi tudi nelegalni imigranti in še kaj. Bistvo pa je tole: "Smo narod z velikim dostojanstvom in zahtevamo, da nas spoštujejo. Plačali bomo svoje dolgove v skladu s svojimi zmožnostmi in ne v skladu z zahtevami oderuhov in zaslužkarjev".

To je Andreas Papandreu, oče moderne Grčije. Grčije 20. stoletja. Začel je pot, ki jo je začrtal že njegov oče, ravno tako premier, njegov sin pa je danes predsednik vlade. Na oblast je prišel leta 1981 in po državljanski vojni močno spremenil obraz te sredozemske države: nekaj tržnega kapitalizma in demokracije, še več pa državnih subvencij v vse segmente družbe ne glede na njeno učinkovitost. Država vsa leta krepi lastništvo v podjetjih, kjer je dobiček drugotnega pomena. Srednji sloj in s tem svojo volilno bazo veča z nenadzorovanim zaposlovanjem v uradih in javnih zavodih. Tudi po drugih državah je njegov koncept socializma s človeškim obrazom imel in še ima veliko posnemovalcev.

Zato je danes ta črpalkar deležen podpore podjetja, ki je še vedno v državni lasti, navajam: ob poroki, rojstvu otroka, ima zastonj malico, deležen je tečajev tujega jezika, dobiva podporo, če ima več kot tri otroke, dodatno podporo, če so njegovi otroci v šoli, zastonj počitnice, in tako naprej. Grčija se je Evropi zavezala, da bo prodala lastništvo v podjetjih, kjer je večinska lastnica. S tem naj bi dobili 50 milijard evrov. A do zdaj se ni zgodilo nič.

"Grčija je zadnjih 20 let vztrajno trošila več, kot so dovoljevali njeni prihodki. Zbrali smo določeno vsoto, porabili pa več. To smo počeli več kot 20 let". Stefanos Manos. Človek, ki je želel spremeniti Grčijo, pa so ga nagnali z vlade. Oziroma je odstopil. Bil je minister za industrijo in začetnik privatizacije, potem je bil finančni minister, zdaj pa je ustanovil svojo stranko.

"Zdi se, da nočejo privatizirati teh podjetij. Zakaj ne? Ker so ta podjetja, ki bi jih privatizirali, polna njihovih prijateljev. Podjetja nimajo toliko zaposlenih, kot jih potrebujejo, ampak dvakrat ali trikrat več. Če bodo ta podjetja privatizirali, bodo novi lastniki odpustili presežne delavce. Vlada jih zato noče privatizirati".

Zato ni čudno, da so Evropejci, predstavniki komisije in centralne banke ter Mednarodnega denarnega sklada, tako imenovana trojka, ki nadzira napovedane vladne reforme, zapustili Grčijo in v svojem spomladanskem sporočilu zapisali, da Grki ne izvajajo reform. Evropa se zdaj odloča o šestem obroku pomoči, trojka se danes vrača v Atene na inšpekcijo, za Slovenijo to pomeni nekaj več kot 100 milijonov evrov, hkrati pa se po evropskih parlamentih odloča o dodatnem, novem mehanizmu, zametku evropskega sklada za takšne primere. Slovenija bo v njem garantirala z dobrimi tremi milijardami evrov in ga je potrdila v torek, nemški parlament pa ga je potrdil v četrtek.

A v pregretem ozračju bolj kot dejstva, nesprejemanje reform in ukrepov, zmagujejo politični argumenti. Ta teden je bila nemška kanclerka Merklova v novi pogovorni oddaji Güntherja Jaucha še kako jasna: "V enem odločilnem trenutku za Evropo bomo spet dokazali, da hočemo storiti, kar je prav", zato postajajo vedno bolj zanesljive govorice, ki jih objavljajo vsi veliki svetovni mediji, od Economista do BBC-ja, da bomo Grčiji morali odpisati 50 odstotkov dolgov. A kakšne signale tako pošiljamo grškim ljudem, ki ne razumejo, da morajo reformirati družbo?

Korint. Mesto, kjer se že več kot dva tisoč let mešajo kulture in civilizacije. Korintčani so trgovci, zato ni čudno, da jim je apostol Pavel pisal znamenita pisma, ki jih še danes ali pa vedno bolj prebirajo ob nedeljskih mašah in v katerem Korintčanom svetuje, kako naj ob takšnem vrvežu kultur in ver ostanejo kristjani.

Moderni Korint še danes živi od trgovine, še posebej, ko so Angleži prekopali nekaj sto metrov Peloponeza, tako da si danes ladje pot med Jonskim in Egejskim morjem krajšajo prek tega kanala. Kljub cvetočemu trgovanju in turizmu davkom nikakor ne uspe priti v blagajno.

Grki ta trenutek dolgujejo državi za več kot 40 milijard evrov davkov. Še več. V mestu Korint so uslužbenci davčne uprave v prvih šestih mesecih letos pobrali za 18.000 evrov davkov na dodano vrednost. Pri 60.000 ladjah v kanalu in na tisoče turistov. Za primerjavo, v Celju, ki je po številu prebivalcev primerljivo s Korintom, so v prvih šestih mesecih pobrali za dobrih 40 milijonov davkov na dodano vrednost. Toda uradniki davčne uprave so ta torek raje demonstrirali pred ministrstvom za finance v grški prestolnici …

Zato gremo po odgovore na županstvo. Prebijemo se mimo treh tajnic, samo v mestni hiši je zaposlenih 450 uradnikov, vrvež je kot na tržnici. In namestnik župana nam na vprašanje, kako to, da so pobrali tako malo davkov, da razumemo, da je kriza in tako naprej, z vsem sredozemskimi aduti prizna: "Vem, o čem govorite. To ne drži. Res je, vendar ne drži, drugače je".

A kdo je zato kriv, kriza ali skorumpirani in leni uradniki, ga vprašamo. Takrat pa smo že pri lepotah Grčije: "Če povem po resnici, je krivo oboje. Grčija je čudovita država, ne le Korint. Imamo zelo prijetno podnebje, posebej ob morju". In končamo. Seveda ne brez kavice.

Grški predsednik vlade, tretji iz politične dinastije Papandreujev, je ta teden, ko se ne ve, kako se bo zgodba z Grčijo končala pred nemško in evropsko javnostjo, zagotavljal, da bo Grčija res, ampak res končala z načinom življenja, kot ga pozna zdaj: "Rad bi poudaril, da obstaja pri nas velika pripravljenost na spremembe, pa tudi na to, da bomo v celoti izpolnili svoje obveznosti".

Dokaz za to naj bi bilo torkovo sprejetje nepremičninskega davka, ki bo vsakega Grka s hišo in vilo stal najmanj 500 evrov. Čeprav evropska trojka zahteva, naj se obdavčita tudi premoženje in luksuz, kot so bazeni, veliki avtomobili in jahte. Kot dokaz resnosti je grška vlada napovedala tudi, da bo na čakanje, ne odpustila, spravila 30.000 javnih uslužbencev. V javnem sektorju je zaposlenih milijon Grkov. Da vlada ni resna s temi ukrepi in da gre za slepomišenje pred Evropo, trdi tudi nekdanji finančni minister: "Ker trenutna vlada noče zmanjšati porabe, uvaja nove in nove davke, da bi lahko še naprej plačevala zelo drag in popolnoma neproduktiven javni sektor".

Slovenija v primerjavi z Grčijo še zdaleč ni tako zadolžena. A pred dnevi so ji mednarodne hiše za Grčijo, Španijo, Portugalsko in Italijo prvič znižale ocene. Plačevanje obresti za posojila, Slovenija pa se je od nastopa krize rekordno zadolžila, tudi v evropskem merilu, bo zato dražje, pravi finančni strokovnjak Sašo Stanovnik: "Ker imamo znižano bonitetno oceno, to pomeni, za državo, za podjetja in gospodinjstva, da bodo po novem posojila dobivala po dražji obrestni meri".

Frankfurter Allgemeine Zeitung je ta teden že opozoril: "Ker so napovedi za rast mračne, se lahko zgodi, da bo Slovenija kmalu pristala na problemskem seznamu evrocone skupaj z vodečo Grčijo".

Kajti miselni koncept je podoben: če ste zmajali z glavo, ko ste videli, da so v Grčiji imeli še trinajsto in štirinajsto plačo, se spomnite na izplačane regrese v državnih ljubljanskih bankah, telekomih, zavarovalnicah. Tudi čez tisoč evrov na zaposlenega, pa čeprav so državna podjetja pridelala izgubo. Če ste se čudili grškemu dodatku za umivanje rok, se morate čuditi tudi slovenskim strojevodjem na slovenskih železnicah, ki dobivajo dodatek za dvojezičnost, ker vlak peljejo do Beljaka. Vlada je vsako leto, kot kaže ta graf, vsako leto zapravljala vedno več, čeprav je bilo vedno manj pobranih davkov. Privatizacije pa v imenu nacionalnega interesa ni bilo.

Ob obisku Boruta Pahorja in Janeza Janše je Angela Merkel napovedala skupno gospodarsko in finančno vlado držav evrskega območja, ki bo zagotovila disciplino držav evrskega območja. Premier Pahor je že pohitel z izjavo o novih, združenih državah Evrope: "Ne smemo se bati treh besed, ki so bile še pred dvema letoma za večino Evropejcev nesprejemljive. Mislim na združene države Evrope".

A pot do tja bo še dolga – britanski premier David Cameron je namreč zablokiral kakršno koli spreminjanje evropske pogodbe, češ da bodo potem Britanci zahtevali svoje: "Vsako spreminjanje pogodb je priložnost, da dosežeš stvari, ki so v nacionalnem interesu tvoje države. To mi je enkrat že uspelo in mi bo še kdaj".

Nemčija pa je nato pohitela z izjavo, da bo kljub nasprotovanju Velike Britanije in Združenih držav Amerike sama uvedla davek na finančne transakcije, ki bi najbolj prizadela ravno londonski City in Wall Street. Zato je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Baroso včeraj v Evropskem parlamentu moral naznaniti: "S ponosom sporočam, da je Komisija sprejela predlog zakona o finančnih transakcijah".

Nemci so dosegli tudi to, da evrskih obveznic, za katere bi jamčile razvite in uspešnejše države, ne bo. Prej bo treba postaviti nova pravila, ne glede na to, ali bo Grčija ostala v evrskem območju ali ne, ugotavlja nekdanji nemški finančni minister Peer Steinbruck za Spiegel.

Tako najnovejše besede Boruta Pahorja, ki jih je bilo sicer v treh letih izrečenih veliko, da je strateški cilj Slovenije, da se obdrži v evru, postajajo razumljivejše. Kajti le evro 2.0, kot rečejo novim obrisom za skupno finančno in gospodarsko politiko Nemci, bo Slovenijo prisilil, da bo zamenjala pot, na kateri je bila in je še najjužnejša balkanska evrodržava.

Bojan Traven

Pogledi Slovenije