Gosti razkrivajo ozadja največje energetske naložbe v Sloveniji ta trenutek. Foto: MMC RTV SLO
Gosti razkrivajo ozadja največje energetske naložbe v Sloveniji ta trenutek. Foto: MMC RTV SLO

Če projekt zaustavimo za štiri mesece, bo škode za od 70 do 80 milijonov evrov. Če po štirih mesecih začnemo iskati nove vire, bo stroškov za 500 milijonov evrov.

Simon Tot
Andrej Šircelj
Andrej Šircelj želi pogodbe Teša na mizi. Foto: MMC RTV SLO
Uroš Rotnik
Uroš Rotnik pravi, da je projekt povsem pregleden in ekonomsko dobro voden. Foto: MMC RTV SLO

Tot je poudaril, da je cena končna in omejena navzgor. "Pred letom in pol cena sploh ni bila določena, omejitve navzgor ni bilo," je dejal. Izpostavil je, da jim je pri drugih dobaviteljih uspelo znižati ceno 22 milijonov evrov.
"Rad bi videl pogodbe in rad bi spisek pogodb z vsemi partnerji. Mu verjamem, ampak bi rad videl pogodbe," je odgovoril Andrej Šircelj. Tot je ob tem pojasnil, da vse pogodbe še niso sklenjene, so pa ponudbe na mizi. "Ponudba še ni sklenjen pravni posel, ponudbe se lahko spreminjajo," mu je odvrnil Šircelj. Med oddajo je povedal, da so tudi nanj pritiskali.
Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik pa je pojasnil, da se v Evropi v zadnjem času noben energetski objekt ni zgradil na ključ, ampak na podlagi določljive cene. Srečko Meh je dejal, da je sicer zdajšnja cena 2,6 evra za gigadžul energije, a da je cena 2,25 evra izvedljiva - kljub izjavam direktorja Premogovnika Velenje, da je izvedljiva cena 2,54 evra za gigadžul.
Prepričan je, da se želi prek vstopa t. i. strateških partnerjev privatizirati slovensko energetiko, kjer je eden glavnih ciljev prevzem Dravskih elektrarn. Šircelj je to zavrnil kot čisto izmišljotino, po njegovih podatkih pa se nihče ne zanima za vstop.
Za banke ne, za gospodinje da
Vili Kovačič iz civilne pobude "Davkoplačevalci se ne damo" je povedal, da je želel priti do študije o upravičenosti projekta, a to je lahko storil šele prek informacijske pooblaščenke. Prepričan je, da so študijo, ki je ponarejena, sedem mesecev "držali pod ključem", vmes pa sprejeli sklep, da gre projekt lahko naprej.
Dodal je, da cena energenta in s tem projekt v celoti špekulira s tem, koliko se bo cena elektrike višala. Komercialne banke po njegovih besedah za projekt niso zainteresirane, saj je preveč tvegan. "Ampak za davkoplačevalce je pa dober," je dejal.
Rotnik: Vse je bilo pregledno in zakonito
Poleg CEE-ja, ki je s Tešem v štirih letih iztržil 1,8 milijona evrov za svetovalne pogodbe in inženirsko dokumentacijo, so izbrali še več inženirskih podjetij, je pojasnil Rotnik. HSE Invest takrat ni imel strokovnjakov za termoelektrarne, je dejal, zato ga niso izbrali za dela, ki jih je opravil CEE.
Vmesne ugotovitve komisije po besedah Rotnika ne držijo. "Pustil sem jim tudi zapisnike, saj brez njih takšnih zaključkov ne bi mogla sprejeti," je dejal.
Po Rotnikovih besedah ne Teš ne vlada ne omenjata starševske garancije HSE-ja, ki govori, da če Teš ne bo mogel plačati, bo obveznosti prevzel HSE. Zanimalo ga je, zakaj namesto tega, da govorijo o suspenzu Alstoma, ne izkoristijo te garancije.
Dean Besednjak s HSE-ja je poudaril, da šele danes vemo, koliko je cena montaže, čeprav jo je Alstom že leta 2008 poslal, a te pogodbe ni nikjer. Rotnik je odgovoril, da je vse na strežnikih, a Tot je podvomil o tem, saj naj bi mu bil ob njegovem prevzemu vodenja za deset dni preprečen vstop v Teš. Takrat pa so "pozno v noč gorele luči v pisarni uprave", kar je Rotnik zavrnil. Tot je prepričan, da je cena montaže največ 126 milijonov, in ne 168 milijonov evrov.

Če projekt zaustavimo za štiri mesece, bo škode za od 70 do 80 milijonov evrov. Če po štirih mesecih začnemo iskati nove vire, bo stroškov za 500 milijonov evrov.

Simon Tot