Delo opravljeno. Foto: BoBo
Delo opravljeno. Foto: BoBo
Pokojninska reforma je potrjena. Foto: BoBo
Ključne točke pokojninske reforme

"Soglasno sprejetje reforme je dobra popotnica za njeno uveljavitev," je po izglasovanju reforme za dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Izrazil je upanje, da bo dala pričakovane rezultate "predvsem v smislu, da bodo pokojnine dostojne, da bomo stabilizirali pokojninsko blagajno in da bodo ljudje dobili sporočilo, da se splača ostati dlje aktiven".

Razprava poslank in poslancev, ki je sledila predstavitvi stališč poslanskih skupin, je pokazala enotnost tako koalicije kot opozicije.

Alenka Bratušek iz PS-ja je menila, da je minister Vizjak dokazal, da se zna usklajevati in "slišati pripombe tako iz vrst opozicije kot iz vrst strokovnjakov in socialnih partnerjev". "Če bi tudi drugi ministri znali ravnati podobno, se ne bi v tem trenutku soočali s tem, kar se zdaj dogaja v Sloveniji," je dejala.

Alenka Jeraj iz SDS-a je poudarila, da bo novi sistem bolj pregleden, spomnila pa je tudi na uvedbo osebnega pokojninskega računa, po katerem bo zavarovanec imel vpogled v vplačane prispevke.

Poslanec SD-ja Srečko Meh je obravnavano zakonodajo ocenil kot prvo stopnjo v reševanju problematike upokojencev in upokojevanja. Številni upokojenci živijo pod pragom dostojnega, je dejal. "Marsikaj na tem področju bo še treba storiti, da bodo ljudje lahko rekli, da živijo v socialni državi," je opozoril.

Katarina Hočevar iz DL-ja je spomnila, da reforma prinaša spodbudo za zaposlovanje mladih, delodajalci, ki bodo prvič zaposlili za nedoločen čas osebo do 26. leta starosti, pa bodo lahko uveljavili vračilo prispevkov za prvo leto za 50 odstotkov in za drugo leto za 30 odstotkov. Podporo mladim pa po njenih besedah izkazuje tudi predlagano dopolnilo koalicije za črtanje dela 113. člena. Tako bo omogočeno prejemanje družinske pokojnine tudi tistim mladim do 26. leta, ki se poročijo, je dejala.

Za starostno pokojnino bo treba delati približno 40 let
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pred glasovanjem spomnil na strateški cilj, ki naj bi ga dosegli z reformo, to pa je stabilizacija pokojninske blagajne. Pozitivni učinek reforme bo po njegovi oceni viden že v letu 2013, "a ne na račun višine pokojnin, temveč na račun zaostrenih pogojev". "Za starostno pokojnino bo treba delati približno 40 let," je poudaril.

Vlada želi, da bi reforma, s katero bi zvišali upokojitveno starost in zagotovili finančno vzdržnost pokojninske blagajne, začela veljati 1. januarja 2013, v naslednjem letu pa naj bi znašali pozitivni finančni učinki reforme 150 milijonov evrov.

Koalicija črtala sporno določbo
Reforma je prejšnji teden brez glasu proti prestala drugo obravnavo, danes pa je bila na vrsti tretja, torej zadnja. Med drugo obravnavo so poslanci sprejeli dopolnila k več kot 30 členom zakona, med drugim določilo, da se v prehodnem obdobju treh let po uveljavitvi novega pokojninskega zakona zavarovancem, ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, in zavarovankam, ki so dopolnile 35 let pokojninske dobe brez dokupa, omogoča cenejši dokup do dveh let iz naslova študija, in sicer v višini 80 odstotkov njihove zadnje plače.

Koalicija je iz reforme črtala tudi določbo, ki ji je opozicija najbolj nasprotovala. Po njej bi namreč pokojnine približno 170.000 upravičencev, ki so bile pridobljene na podlagi posebnih pogojev in sredstva za njihovo izplačevanje zagotavlja državni proračun, prenesli iz pokojninskega v druge predpise. Sem bi sodili tisti, katerim so bili prispevki za pokojninsko zavarovanje vplačevani v drugih republikah nekdanjega SFRJ-ja.

Ključne točke pokojninske reforme