Prvič so pomožno policijo vpoklicali maja 1996, ko je Slovenijo obiskal takratni papež Janez Pavel II., pozneje pa za vpoklic ni bilo potrebe.

Zaradi tega, predvsem pa zaradi pomanjkanja sredstev, je februarja lani DZ sprejel spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji, po kateri pomožnim policistom do konca letošnjega leta ne pripada več nadomestilo za pripravljenost, s čimer naj bi država letno prihranila 750.000 evrov.

Za obvladovanje begunske krize pa je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar sredi septembra sprejela sklep za vpoklic vseh pomožnih policistov, na podlagi sklepa pa so se lahko nato policijske uprave glede na potrebe same odločale o številu vpoklicanih pomožnih policistov. Sklepa o vpoklicu do danes še niso preklicali, so pojasnili na policiji.

Upokojeni policisti na delu
Trenutno rezervni oziroma pomožni sestav policije šteje 259 pomožnih policistov. Po navedbah policije gre za osebe, ki so izurjene v policijskih nalogah, ne opravljajo pa dela policista. Pogosto gre za upokojene policiste.

Po zakonu pomožnim policistom za čas usposabljanj ali za čas vpoklica pripada pravica do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračil stroškov. Natančneje plačilo ureja uredba o pomožni policiji, po kateri pomožnemu policistu med opravljanjem nalog pripada plačilo v znesku 100 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca v 21. plačnem razredu, kar je enako plačilu policista začetnika.

Glede prihodnjih načrtov z rezervno sestavo policije so pojasnili, da nameravajo podaljšati pogodbe z vsemi pomožnimi policisti, ki bodo za to zainteresirani. Obstaja pa tudi verjetnost širitve instituta pomožne policije.