Ministrstvo za javno upravo je že potrdilo, da sedem sindikatov, ki so v petek podpisali dogovor,  zastopa več kot 40 odstotkov javnih uslužbencev. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za javno upravo je že potrdilo, da sedem sindikatov, ki so v petek podpisali dogovor, zastopa več kot 40 odstotkov javnih uslužbencev. Foto: MMC RTV SLO
Irma Pavlinič Krebs
Ministrstvo za javno upravo bo prihodnje leto skušalo odpraviti pomanjkljivosti v sistemu plač v javnem sektorju. Foto: MMC RTV SLO

"Kdaj bomo pobudo vložili, še ne morem napovedati, ker je zadeva nekoliko kompleksnejša, kot je kazalo na začetku," je dejal Janez Posedi.
Dodal je, da jim vlada trenutno pošilja vabila na podpis aneksa, ki pa po njegovih besedah očitno ni tako jasen, saj so se morali v skupini Branimirja Štruklja, dva dneva usklajevati z vlado, preden so podpisali. Sami ga bodo najprej še preučili.
Pojasnil je, da so pogajanja glede sprememb kolektivne pogodbe sicer predvidena, vendar se vlada o aneksu najverjetneje ne bo želela pogovarjati. Za Posedijevo skupino pa je aneks povsem nelegitimen.
Oba dokumenta, ki ju je v petek podpisalo sedem sindikatov, sta bila v ponedeljek objavljena v Uradnem listu. Konfederacija sindikatov javnega sektorja in sindikat Vir naj bi po lastnih navedbah zastopala 77.410 javnih uslužbencev, kar je približno polovica in dovolj za uveljavitev sprememb. Ministrstvo za javno upravo je že potrdilo, da sedem sindikatov zastopa več kot 40 odstotkov javnih uslužbencev. Vlada je ob tem v Uradnem listu objavila tudi preklic odpovedi kolektivnih pogodb.

MINISTRICA: ANEKS JE DVOSTRANSKI AKT
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je znova zavrnila očitke, da je vlada ravnala nezakonito. Po njenih besedah aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor lahko velja tudi za nazaj, če se pogodbeni stranki tako dogovorita. Po besedah ministrice 155. člen ustave, ki ureja retroaktivnost aktov, govori o aktih, ki jih lahko definiramo kot enostranske akte oblasti (zakoni, podzakonski akti, splošni akti). Pri aneksu pa gre po njenih navedbah za pogodbeno dogovarjanje, spremembo pogodbe, "kjer sta stranki avtonomni v izražanju volje".

Odzvala se je tudi na očitek, da je ureditev novega kvoruma za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor v neskladju z ustavo. Kvorum je z novelo plačnega zakona določil parlament, parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa ni podala nikakršnih opozoril o protiustavnosti, je dejala.

Novela zakona o sistemu plač na ustavno sodišče
Ker je vlada omenjeni kvorum spremenila z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pa bodo sindikati pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, danes na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti zakona. Odvetnik Posedijevih sindikatov Bojan Grubar je ob tem povedal, da je bil zakon spremenjen izključno zato, da bi izigrali tiste sindikate, ki se ne strinjajo z aneksom h kolektivni pogodbi in plačnim dogovorom.

Grubar: Dejanja ministrstva predstavljajo elemente kaznivega dejanja
Grubar je v Odmevih ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs med drugim očital, da so na ministrstvu zlorabili procesne pravice in z vložitvijo tožbe dodatno obremenilo sodišče, ki sploh ni pristojno za odločanje o tem. Spomnil je namreč na del kolektivne pogodbe, ki govori, da morajo vlada in sindikati v primeru nesoglasij ta reševati z arbitražo, ki jo je treba začeti v roku 45 dni po ugotovitvi "zapletov", a se je vlada namesto arbitraže raje odločila za tožbo. Po Grubarjevem mnenju to predstavlja elemente kaznivega dejanja. Pavlinič Krebsova je odvrnila, da so zadeve pregledale pravne in strokovne službe, ki pa je niti enkrat niso opozorile, da dela v nasprotju z zakonom ali ustavo.

Odvetnik je poudaril tudi, da je ministrstvo kršilo ustavo v členu, ki za zakone, predpise in splošne akte prepoveduje retroaktivnost, a ministrica meni, da ta člen za kolektivno pogodbo ne velja, saj gre za pogodbo, ki je "svoboda podpisnic v dogovarjanju". Grubar je po drugi strani zatrdil, da je kolektivna pogodba avtonomni pravni akt.

Odprava plačnih nesorazmerij, ko bo Slovenija dosegla 2,5-odstotno gospodarsko rast
Podpisani aneks določa, da se tretja in četrta odprava plačnih nesorazmerij odloži v dve zaporedni leto po letu, v katerem bo Slovenija presegla 2,5-odstotno gospodarsko rast. Prihodnje leto uskladitve plač z indeksom cen žviljenjskih potrebščin ne bo, leta 2012 pa le, če bi inflacija presegla dva odstotka, pa še to le za razliko nad tem odstotkom. V skladu z dogovorom o ukrepih na področju plač pa se v prihodnjih dveh letih ne bo zvišal znesek za regres za letni dopust, zaposleni ne bodo prejemali dela plače za redno delovno uspešnost, veljale pa bodo tudi omejitve za plačilo povečanega obsega dela.