Poslanci SDS-a in NSi-ja se bojijo, da se je za Slovenijo začel uresničevati najtežji scenarij. Foto: BoBo
Poslanci SDS-a in NSi-ja se bojijo, da se je za Slovenijo začel uresničevati najtežji scenarij. Foto: BoBo
Karl Erjavec
Po črnem scenariju bi lahko v Slovenijo prišlo več tisoč ljudi, zato bo po Erjavčevem mnenju treba prilagoditi varnostno politiko, pregledati načrte in zagotoviti vir za financiranje. Foto: BoBo

S sprejemom sklepa so izkazali podporo pristojnim službam in ministrstvom, ki s svojim delom kljub omejenim finančnim zmogljivostim in kadrovski podhranjenosti učinkovito zagotavljajo varnost Slovenije in njenih državljanov skladno s slovenskimi in evropskimi predpisi.

Poslanci so najprej razpravljali na za javnost zaprtem delu seje. Predsednik DZ-ja Milan Brglez je sporočil, da so se poslanci seznanili, kako deluje naš obveščevalno-varnostni sistem, s kakšnimi informacijami razpolaga ter kako pomaga vladi pri sprejemanju odločitev na zunanjepolitičnem, obrambnem in varnostnem področju. Seznanili so se tudi z razmerami v državah, iz katerih prihajajo begunci, ter morebitnih varnostnih grožnjah, povezanih z begunsko krizo.

EU do problematike azila, beguncev in ekonomskih migracij nima urejene celovite politike, so opozorili, zato od evropskih voditeljev pričakujejo, da čim prej oblikujejo in sprejmejo enotno politiko. Na ravni EU-ja se je treba dogovoriti tudi glede financiranja držav, ki varujejo zunanje meje Unije, pa tudi tranzitnih držav zunaj Unije.

Več sredstev policiji in vojski
Na odprtem delu seje je predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims poudaril, da so se s podporo sklepu poslanci zavzeli za spremembo politike na varnostnem področju, ki prinaša bistveno več sredstev policiji, vojski, civilni zaščiti ter drugim službam.

Kritike notranje ministrice
Iz vrst SDS-a je bilo slišati številne kritike na račun notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, saj naj svoje funkcije ob prihodu beguncev ne bi opravila zadovoljivo. Prav nasprotno so prepričani v koaliciji, zato so ministrici stopili v bran. Oglasila se je tudi ministrica, ki je dejala, da se na krizo že dolgo pripravljajo in da je za opravljeno delo ponosna na sodelavce in celotno policijo.

Del razprave so namenili tudi vprašanju, kakšno varnostno tveganje za slovenske državljane predstavlja begunska kriza. Nekateri so zahtevali odločnejše ukrepanje pristojnih oziroma konkretnejših načrtov v primeru, da bi se v Sloveniji znašlo več deset tisoč beguncev.

Nekateri poslanci pa so predvsem opozarjali, da so migrantski tokovi stalnica. Ljudje bežijo pred vojnami in kriznimi območji, pred preganjanjem in zlorabami, zato jim je treba pomagati, biti do njih solidaren in sočuten. Opozarjali so tudi pred radikalizacijo javne razprave.

Varnostni vidiki begunske krize
Sklic izredne seje, ki je bila delno zaprta za javnost, so zahtevali poslanci NSi-ja in SDS-a, ki opozarjajo na ekonomsko, socialno in varnostno razsežnost krize. Slovenija je zaradi tranzitne strateške lege in tega, da je po prihodu iz Hrvaške prva država schengenskega območja, še toliko bolj izpostavljena, so poudarili.

Opozorili so, da se je za Slovenijo, potem ko so sosednje države spremenile svojo politiko na področju prebežnikov, začel uresničevati najbolj problematičen scenarij, ki za državo predstavlja izjemno varnostno težavo.

Poslanec SDS-a Branko Grims je tako dejal, da je pred Slovenijo izjemen varnostni izziv, ki ga predstavlja begunska kriza za Evropo in zaradi njene lege še posebej za Slovenijo. Prvi večji prihod prebežnikov v Slovenijo je bil po njegovih besedah šele začetek, "še uvertura ne". Kot je dejal, smo sicer v državi prvi val zelo dobro obvladali, zato je izrekel priznanje vsem, ki so s skrajnimi napori obvladali te razmere.

Pri tem pa se je treba zavedati, da je Slovenijo precej razbremenila Madžarska, ki ni zaprla meja s Hrvaško, je dejal. Grims opozarja, da naj bi se na odhod v Evropo pripravljalo še pol milijona ljudi, posamezne države pa bodo verjetno zapirale meje, zato naj bi bil po njegovih besedah naslednji begunski val še mnogo večji. Na to se je treba resno pripraviti s spremembo varnostne politike, meni Grims.

Erjavec: Begunska kriza ni minila
Tudi zunanji minister Karl Erjavec se je strinjal, da t. i. begunska kriza še ni minila in da so s tem povezana določena tveganja. Kot je dejal, razmere v mednarodni skupnosti niso dobre, kriza v Siriji bi namreč lahko trajala štiri leta ali več. Erjavec je zato prepričan, da bo treba politiko prilagoditi novim razmeram. Gre namreč za novo grožnjo, ki jo lahko, denimo, primerjamo s poplavami, je dejal.

Po črnem scenariju bi lahko v Slovenijo prišlo več tisoč ljudi, zato bo treba prilagoditi varnostno politiko, pregledati načrte in zagotoviti vir za financiranje. V predlogih proračunov je vlada sicer za policijo zagotovila 30 milijonov evrov dodatnih sredstev, a se je Erjavec vprašal, ali bo to zadostovalo. "Potrebujemo trajna finančna sredstva in ukrepe," je dejal.

Tudi Grims je izrazil prepričanje, da je treba službam, ki zagotavljajo varnost v Sloveniji, nameniti več sredstev. Dodal je, da je varnost vrednota, ki je temelj blaginje in obstoja, in bo treba spremeniti politike, "prenehati biti naiven ter dosledno izvajati vse predpise tako na ravni EU-ja kot Slovenije".

Ob robu seje je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar dejala, da je zelo zadovoljna s proračunskima predlogoma za leti 2016 in 2017, s katerima je ministrstvu namenjenih dodatnih 30 milijonov evrov za vsako leto. Sredstva za ministrstvo niso bila dodeljena zadnji hip, pač pa je to ena izmed njenih zavez na začetku mandata, je dejala.

Dodatna sredstva so prejeli v rebalansu državnega proračuna 2014, policiji je uspela zagotoviti dodatna sredstva med letom, nekaj pa jih bodo prejeli še konec letošnjega leta, je pojasnila ministrica.

"EU ni pripravljen za obvladovanje krize"
Erjavec je še opozoril, da EU za obvladovanje begunske krize nima pripravljenih ustreznih mehanizmov, zato bo treba v prihodnjih tednih zagotoviti bolj proaktivno vlogo mednarodne skupnosti.

Pritok prebežnikov, ki so konec prejšnjega tedna prišli v Slovenijo, se je sicer zmanjšal, vendar gre po vsej verjetnosti zgolj za začasno zatišje, saj se število beguncev na meji med Srbijo in Hrvaško znova veča.

Položaj je trenutno obvladljiv
Ministrica za notranje zadeve je razpravo o prebežnikih označila za pomembno in zatrdila, da je trenutno položaj obvladljiv, vendar je nad položajem tudi zaskrbljena: "Če mene ne bi skrbelo, ki sem odgovorna za varnost ljudi, ne bi bilo v redu."

Po ministričinem mnenju imajo migracije poleg humanitarnega tudi varnostni vidik, ki je izredno pomemben, saj imamo opravka z množičnimi in nepredvidljivimi tokovi. Pojasnila je, da prebežniki, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, spadajo pod domeno ministrstva za notranje zadeve, drugi pa ostanejo v pristojnosti policije.

Begunski val ali selitev narodov? Reševanje golih življenj ali s trebuhom za kruhom? Je ob stiski ljudi to sploh pomembno? Na nekaj dilem, ki jih sproža prihod prebežnikov, bo odgovorila Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom, jutri ob 20. uri na TV SLO 1.

Cilj ministrstva ostaja obvladovanje migracij. Bistveno je, kako se bo na razmere odzvala Hrvaška, je povedala Györkös Žnidarjeva in dodala, da lahko južna soseda Sloveniji povzroči težave, saj ne spoštuje evropske zakonodaje. Čeprav prihod izjemno velikega števila ljudi na mejo lahko pomeni grožnjo notranji varnosti, je zagotovila, da so pripravljeni na vse mogoče scenarije.

Izvolili novo viceguvernerko
Po koncu izredne seje so poslanci nadaljevali septembrsko redno sejo, kjer so med drugim prejeli sistemski zakon o agrarnih skupnostih ter podprli novelo zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Poslanci so z 69 glasovi za in petimi proti potrdili tudi predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da nova viceguvernerka Banke Slovenije postane sedanja namestnica direktorja Združenja bank Slovenije Irena Vodopivec Jean.

Ta se bo zdaj pridružila guvernerju Boštjanu Jazbecu ter viceguvernerjem Darku Bohnecu, Stanislavi Zadravec Caprirolo in Mejri Festić. Nadomestila bo nekdanjega viceguvernerja in namestnika guvernerja Janeza Fabijana, ki mu je za uspeh pri vnovični kandidaturi julija zmanjkal en poslanski glas.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Pod mikroskopom: Koliko prebežnikov v Evropo, od kod, kam?

DZ o begunski krizi
DZ o begunski krizi