Posameznikom od odpisa ne bo treba plačati dohodnine, upniki pa ne bodo imeli dodatnih obveznosti zaradi odpisa, so pred sprejemom razložili predlagatelji. Kot je na odboru za delo pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, zakon predstavlja podlago za odpis dolgov pri tistih podjetjih, ki bodo pristopila k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov.

Podjetja, ki bodo odpisala dolg, po vladnem predlogu zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov na upniku odpisani dolg ne bodo plačevala DDV-ja oz. bodo znesek obračunanega davka zmanjšala za dolg, ki ga bodo odpisala. Dolžniki pa na odpisani dolg ne bodo plačevali dohodnine.
Odpisani naj bi bili dolgovi, ki so nastali pred letom 2014. Sporazum o odpustu dolga bi bil lahko sklenjen med 1. avgustom letos in 31. januarjem 2016.

Za odpis bi lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija letos prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega, veteranskega ali otroškega dodatka iz najnižjih treh dohodkovnih razredov. Mogočih upravičencev je do 100.000.
Široka podpora odpisu
Podporo predlogu zakona so napovedali v vseh strankah, medtem ko v SDS-u svojega stališča niso predstavili. Navkljub podpori so v opozicijskih strankah opozorili na nekaj težav z zakonom. Kot je poudarila Mirjam Bon Klanjšček iz ZaAB-ja, so pričakovali bolj dodelan predlog, ki ne bi odpiral toliko vprašanj. Vseeno ga bodo podprli, "z upanjem, da bo zakon v praksi izvedljiv in izvajan".

V ZL-ju, kjer so takšen odpis predlagali že pred nekaj časa, pa poudarjajo, da se vlada in koalicija nista uspeli premakniti od tega, da socialno ogrožene obravnavata glede na pravni status, k temu, da bi obravnavali njihov dejanski socialni in materialni položaj.

Po mnenju Ive Dimic iz NSi-ja pa je zakon v resnici žalostna zrcalna slika slovenske realnosti in dokaz več, da "trenuten način vodenja socialne politike ne deluje". Besedilo predloga je po njenih besedah nedodelano in nepopolno.

"Sprašujemo se, ali takšen zakon sploh potrebujemo, saj podjetja in nekatere občine sporočajo, da so odpisi mogoči že zdaj in da potekajo," je dodala. Zakon bodo kljub vsemu podprli, saj je "prvi, urgentni korak pomoči socialno najšibkejšim".

Več naklonjenosti so predlogu zakona namenili v koaliciji. Kot je poudaril poslanec SMC-ja Saša Tabaković, je razlogov za podporo več, "najpomembnejši pa ostaja razbremenitev posameznikov preteklih dolgov, izboljšanje njihovega socialnega položaja in socialne varnosti".

"S sprejetjem zakona dokazujemo, da smo še vedno družba, ki prihodnost gradi na načelu solidarnosti in socialne pravičnosti," je dodal.

V DeSUS-u pozdravljajo cilj, ki ga zasleduje zakon - da se nobenemu deležniku ne nalagajo dodatne obveze. Podporo so zakonu napovedali tudi v SD-ju.

Komu brezplačna šolska kosila?
Za spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je glasovalo 76 poslancev in nobeden proti. S tem bo šolsko kosilo od 1. januarja v celoti subvencionirano za otroke iz prvega dohodkovnega razreda, za tiste iz drugega bo subvencionirano 70-odstotno in za tiste iz tretjega 40-odstotno.
V prvem dohodkovnem razredu so sicer družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 181 evrov. V drugem so družine z dohodkom od 181 do 301 evrov na osebo, v tretjem pa tiste z dohodkom od 301 do 362 evrov na osebo.

Zakonski predlog ZL-ja in ZaAB-ja - stranki sta ga vložili junija - je bil še radodarnejši, a je ostal brez podpore koalicije. Po njem bi se cenzus zvišal z 18 odstotkov neto povprečne plače na 36 odstotkov. S tem bi bili do popolnega subvencioniranega kosila poleg tistih iz prvega dohodkovnega razreda pri otroškem dodatku upravičeni tudi vsi iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Poleg tega so stranke ZL, ZaAB in NSi na sejo DZ-ja prišle z dopolnilom, da naj bi višji cenzus začel veljati z začetkom novega šolskega leta, torej 1. septembra. Koalicijska večina že na odboru za delo take rešitve ni podprla, je pa umaknila svoje dopolnilo, ki je predvidevalo uveljavitev spremembe šele s 1. marcem.

Na predlog o širitvi pravice do brezplačnega šolskega kosila na vse tri najnižje dohodkovne razrede je koalicija odgovorila z opozorilom, da je pri dobrem namenu žal treba upoštevati tudi finančne zmožnosti. Uveljavitev zakonske spremembe s 1. januarjem in ne že z začetkom novega šolskega leta pa je utemeljila s tem, da se morajo šole pripraviti na spremembo.

Koalicijskemu predlogu širitve kroga upravičencev je na seji DZ-ja izrekla podporo ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je opozorila, da gre za predlog, ki je še finančno vzdržen. Tako Makovec Brenčičeva kot Vukova sta se zavzeli, da se v prihodnje razširi obseg pravic na tem področju.

Glasovanje o nadzornikih SDH-ja
Poslanci so med drugim še imenovali člane nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga. Seznam je sestavila vlada, v četrtek pa mu je ob kritikah opozicije zeleno luč prižgal pristojni odbor.