Poslanci DZ-ja so na 29. izredni seji potrdili reformo trga dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), t. i. malo delavsko ustavo, je podprlo 68 od 77 navzočih poslancev. Nekaj poslancev se je vzdržalo bodisi zaradi razočaranja sindikatov bodisi zaradi razočaranja delodajalcev. Novelo zakona o urejanju trga dela (ZUTD) so potrdili s 83 glasovi za in z nobenim proti.

Kaj prinaša reforma?
Reforma trga dela uvaja ukrepe za zmanjšanje segmentacije trga dela in posledično lažje zaposlovanje za nedoločen čas, saj na drugi strani omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce.

Poleg tega krepi notranjo prožnost, poenostavlja postopke zaposlovanja in odpuščanja, uvaja začasna dela za upokojence, znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke.

Manj administrativnih ovir
Nova reforma trga dela odpravlja številne administrativne ovire, denimo, pri odpuščanju poenostavitev izvedbe zagovora, opustitev pisnega vabila na zagovor in opustitev obveznosti predhodnega pisnega obveščanja delodajalca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov kot tudi poenostavitev obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, poenostavitev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, omejevanje možnosti zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi negativnega mnenja predstavnikov delavcev ter uvajanje možnosti uporabe informacijske tehnologije pri obveščanju neizbranega kandidata, posameznega delavca, skupine ali vseh delavcev oz. sindikata.

Opustitev obvestila delodajalca delavcu ob prenehanju delovnega razmerja o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ne bo več vplivala na veljavnost sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Lažje odpuščanje
Med dodatnimi razlogi za izredno odpoved so tudi kandidatova predložitev lažnih podatkov ali dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delovno sodišče bo lahko po ugotovljeni nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko o denarnem povračilu namesto o reintegraciji na delovno mesto odločilo tudi na predlog delodajalca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi bo mogoča tudi med trajanjem poskusnega dela in ne le ob njegovem poteku.

V postopku odpovedi iz poslovnega razloga ali malomarnosti pa delodajalec ne bo več dolžan preverjati, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji.

V primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela je predvidena odpravnina, delavec pa bo lahko pogodbo o zaposlitvi odpovedal tudi, ko mu delodajalec tri mesece zapored ne bi plačal prispevkov za socialno varnost.

Do poenostavitev je z novo reformo prišlo tudi pri odpovedih večjemu številu presežnih delavcev, kjer je uvedena tudi možnost določanja meril na ravni podjetja. Starost delavca, ki je upravičen do posebnega varstva pred odpovedjo, se zvišuje s 55 let oziroma 30 let delovne dobe na 58 let oziroma na 5 let pred upokojitvijo.

Skrajšanje odpovednih rokov
Na področju znižanja stroškov pri zaposlovanju za nedoločen čas reforma skrajšuje odpovedne roke, ki bodo zdaj za zaposlene do enega leta znašali 15 dni, od enega do dveh let zaposlitve 30 dni, od dveh ali več let pa bo odpovedni rok za vsako leto zaposlitve narasel za dva dni, vendar največ do 60 dni. Vsi, ki so bili pri zadnjem delodajalcu zaposleni več kot 25 let, pa bodo upravičeni do 80-dnevnega odpovednega roka. Do zdaj so odpovedni roki znašali do največ 120 dni.

Čas dojenja, ki upravičuje delavko do posebnega varstva pred odpovedjo, je omejen do enega leta otrokove starosti. Matere v službi pa imajo možnost vsaj enournega odmora dojenja do dopolnjenega 18. meseca starosti otroka. Ukinjeno pa je tudi soglasje za nočno delo žensk.

Nižje odpravnine
Z reformo trga dela se časovni razredi pri odpravninah podaljšujejo za pet let. Delavec, ki je bil zaposlen od enega do deset let, bo prejel odpravnino v višini ene petine osnove za vsako leto dela. Ena četrtina osnove bo pripadla tistim, ki so bili zaposleni od 10 do 20 let, ena tretjine osnove pa bo pripadala tistim, ki so bili zaposleni več kot 20 let.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Do odpravnine pri upokojitvi bodo upravičeni le delavci, ki bodo pri zadnjem delodajalci zaposleni vsaj pet let.

Nadomestila za brezposelnost
Sistem višine nadomestil tako ostaja takšen, kot v dosedanji zakonodaji. Denarno nadomestilo se bo v prvih treh mesecih še naprej izplačevalo v višini 80 odstotkov osnove, v nadaljnjih devetih mesecih v višini 60 odstotkov osnove, nato pa v višini 50 odstotkov osnove.

Delodajalec, ki bo delavca zaposlil za nedoločen čas, bo opravičen plačevanja prispevka za primer brezposelnosti. Znesek v primeru zaposlitve za določen čas pa bo petkratnik običajnega prispevka.

Manj agencijskega dela
Nova reforma trga dela dopušča le 25-odstotno kvoto za agencijsko delo pri uporabniku, ta pa je tudi subsidiarno odgovoren za plačilo agencijskemu delavcu.

K večji prožnosti trga dela naj bi pripomogla možnost začasnega opravljanja drugega ustreznega dela pri delodajalcu. Delavci bodo med čakanjem na delo prejemali le še do 80-, in ne več 100-odstotno nadomestilo.

Pisni obračun plače kot verodostojna listina
Na področju večje varnosti zaposlenih je med ukrepi ureditev pisnega obračuna plače kot verodostojne listine, učinkovitejše varstvo pravic delavcev v primeru zlorab instituta spremembe delodajalca, ko gre za prenos dejavnosti in zaposlenih matičnih družb v t. i. slamnate družbe, in varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu (solidarna odgovornost pretežnega lastnika).

Ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta
Z novo zakonodajo je poenostavljen tudi disciplinski postopek, ukinjena je obvezna prijava prostega delovnega mesta, uvedba začasnega in občasnega dela za upokojence, znižanje "pasti brezposelnosti" z nižjimi nadomestili in preprečitvijo veriženja, poenostavitev postopka izbora delodajalcev in izvajalcev aktivne politike zaposlovanja, poenostavitev pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila in vključevanje v javna dela pri istem izvajalcu.

Še vedno pa ostajata plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo. Sprememba kraja bivanja pa ne bo več samodejno vplivala na zvišanje prevoza na delo.

Nezadovoljstvo ostaja
Na sindikalni, še bolj pa na delodajalski strani, pa niso povsem zadovoljni z reformo. Vendar ji nihče ne nasprotuje. Minister za delo Andrej Vizjak je po koncu pogajanj povedal, da je reforma trga dela usklajena v največji možni meri in da kategoričnega nasprotovanja ni v zvezi z nobenim ključnim vprašanjem. Hkrati je prepričan, da bodo dosežene manjše razlike na trgu dela, večje zaposlovanje in večja konkurenčnost gospodarstva.