DZ je z 71 glasovi za in nobenim proti sprejel novi zakon o varstvu potrošnikov, ki bo skladno z evropskimi direktivami med drugim uvedel novosti glede jamčevalnih zahtevkov, dobav digitalnih vsebin in enakega označevanja blaga različne kakovosti.

Novi zakon bo nadomestil veljavna zakon o varstvu potrošnikov in zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Zagotavljal bo visoko raven varstva potrošnikov, ne da bi gospodarstvu nalagali nepotrebna bremena, je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Cilj je zagotoviti visoko varstvo potrošnikov ter pregledne, stabilne in učinkovite trge z ustreznim nadzorom.

Poslanske skupine so ugotavljale, da predlog prinaša potrebne novosti, med drugim glede digitalnih storitev in dvojne kakovosti blaga, hkrati bo preglednejši kot veljavni zakon iz leta 1998, ki je bil večkrat dopolnjen. Poslanske skupine koalicije in SDS-a so napovedale, da bodo predlog podprle, v NSi-ju so dejali, da mu ne bodo nasprotovali.

Novi zakon bo uvedel hierarhijo jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga, in sicer bo prva stopnja brezplačno popravilo ali zamenjava blaga, druga stopnja pa znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. Kljub tej hierarhiji pa bo lahko potrošnik takoj odstopil od pogodbe, če se bo neskladnost blaga pojavila v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravilo ali zamenjavo blaga.

Zakon bo uvedel regresno pravico za prodajalca, ki bo izpolnil zahtevek potrošnika, proti odgovornemu podjetju v pogodbeni verigi.

Na novo bodo urejene pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve. Pri tem bo med drugim določena tudi obveznost podjetja, da zagotavlja potrebne posodobitve. Poglavje o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve se bo uporabljalo tudi v primeru, ko se bo potrošnik zavezal, da bo posredoval osebne podatke v zameno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve.

Prepoved dvojne kakovosti

Prepovedana bo t. i. dvojna kakovost blaga – dovoljena bo različna kakovost blaga, prepovedano pa bo različno blago enako označiti. "Se spomnite milke pri nas in milke v Nemčiji?" je na prakso zahodnih podjetij na vzhodnoevropskih trgih na primeru čokolade opozoril Han.

Jasno bo opredeljena tudi obveznost podjetij, kako in v kakšnih okoliščinah morajo pri ponujanju popustov označiti prejšnjo ceno in znižano ceno.

Zakon prinaša novosti tudi glede spletnih tržnic, med drugim bodo te morale potrošnikom zagotoviti informacije o parametrih za razvrstitev ponudb in o prilagoditvi cene na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev (npr. na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov).

Platforma bo morala tudi razkriti, ko bo višja razvrstitev izdelka posledica plačila prodajalca platform, prepovedano bo torej prikrito oglaševanje.
Določeno bo, kdaj bodo morala podjetja pri ponujanju popustov označiti prejšnjo ceno in znižano ceno.

Zakon bo z zakonodajo drugih držav EU-ja poenotil merila za odmero glob in določil, da bo pri čezmejnih kršitvah globa znašala od 0,5 odstotka do štiri odstotke letnega prometa podjetja.

Tudi v novem zakonu bo obvezna enoletna garancija proizvajalca za t. i. tehnično blago, ki potrošniku in podjetju omogoča, da pri proizvajalcu uveljavljata brezplačno odpravo napake na blagu. Ostaja tudi obveznost proizvajalca tega blaga, da zagotavlja poprodajne storitve proti plačilu še tri leta po izteku obvezne garancije.

DZ sprejel spremembe avtorske zakonodaje

Poslanci so s 56 glasovi za in z nobenim proti sprejel spremembe obeh zakonov, ki se nanašata na avtorsko in sorodne pravice, da bi to področje približali dobi digitalizacije. Z njima se v slovensko zakonodajo prenašata evropski direktivi, pri katerih je rok za prenos že potekel.

S spremembami zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju teh pravic, ki sta med seboj povezana, v slovenski pravni red prenašajo evropski direktivi, pri katerih je rok za prenos že potekel, je povedal minister Han.

Zakona sta po njegovih besedah zahtevna, saj obstajajo zelo nasprotujoča si mnenja in tudi zelo nasprotujoči interesi, ki jih je težko spraviti pod eno streho. Kljub temu je izrazil upanje, da se jim bo uspelo izogniti plačilu kazni, ki se napoveduje iz Evrope, če direktivi ne bosta preneseni.

Direktiva glede spodbujanja čezmejnega prenosa spletnih storitev RTV-organizacijam za nove pomožne spletne storitve olajšuje ureditev pravic, tako da jih lahko uredijo v eni državi članici za celoten EU, in sicer tam, kjer imajo glavni sedež. Z direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu pa bodo avtorji kljub prenosu pravic prejeli nadomestilo za nekatere najbolj množične načine uporabe del na spletu, je naštel Han.

Po njegovih besedah bodo s spremembami zakonodaje pridobili izvajalci, kot so filmski igralci, ki so bili doslej izvzeti, s tem pa se njihov položaj izenačuje z glasbenimi izvajalci, ki nadomestilo za svoja dela že prejemajo. Predlagane spremembe omogočajo tudi boljše licenciranje in širši dostop do vsebin, založniku medijske publikacije pa prinašajo novi pravici, na podlagi katerih bo, denimo, časopisna hiša prejela plačilo, ko se bo njen članek objavil na spletni strani ponudnika storitev zbiranja novic. Ta delež plačila bo prejel avtor članka, je pojasnil minister.

Omenil je tudi nove načine uporabe avtorskih del, pri katerih se bodo ta lahko uporabljala brez dovoljenja avtorja in brez plačila nadomestil za uporabo, med drugim za namene znanstvenega raziskovanja, kar bo po ministrovih besedah prispevalo k razvoju podatkovne analitike in umetne inteligence.

Novi zakon o preprečevanju omejevanja konkurence

S 70 glasovi za in nobenim proti pa je bil sprejet novi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Zakon prenaša določbe evropske direktive in med drugim prinaša novosti glede postopka ugotavljanja kršitev podjetij.

Zakon, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), bo prenesel določila področne evropske direktive, za kar je Slovenija že prejela opomin Evropske komisije.

Novosti v zakonu se nanašajo na sankcioniranje podjetij, med drugim bo agencija za varstvo konkurence (AVK) v enem, upravnem postopku ugotavljala kršitve in izrekla sankcijo, medtem ko zdaj za to vodi dva postopka, upravnega in prekrškovnega.

Najvišja dopustna sankcija za ugotovljeno kršitev določb zakona ostaja deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.

Na novo so skladno z direktivo urejene tudi pristojnosti AVK-ja glede preiskave, med drugim preiskave prostorov in dokumentacije. Pogoji za izdajo odredbe za preiskavo bodo poenoteni z drugimi državami.

AVK bo lahko med drugim še pred uvedbo postopka zbirala informacije od podjetij, njihovih zaposlenih ali drugih oseb, ki bi lahko imele relevantne informacije.

Poleg tega bo lahko z namenom, da podjetje prisili k predložitvi popolnih in pravilnih informacij, k udeležbi na razgovor za zbiranje informacij, k podreditvi sodno odrejene preiskave ali k spoštovanju odločb glede prenehanja kršitve, začasnih ukrepov in zavez izrekla dnevno sankcijo v višini pet odstotkov povprečnega dnevnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.

Sprejeti zakonski noveli o notariatu in odvetništvu

Državni zbor je brez razprave sprejel tudi noveli zakonov o notariatu in o odvetništvu, ki jih je v parlamentarni postopek vložil opozicijski SDS. Tretjo obravnavo predloga novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pa bo DZ opravil na prihodnji seji.

Vse tri predloge novel je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SDS-a, koalicija pa je k njim predlagala določena dopolnila, s katerimi so se strinjali tudi v opoziciji. Noveli zakona o notariatu in odvetništvu so danes podprli vsi prisotni poslanci, proti ni bil nihče.

Novela zakona o odvetništvu odpravlja polovično plačilo odvetniških storitev v zadevah zastopanja po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči, tako da bo odvetnik tudi za opravljanje teh storitev namesto polovice zneska upravičen do celotnega zneska po odvetniški tarifi. S tem novela izenačuje plačilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, z odvetnikom, ki prosto deluje na trgu.

Na novo uvaja tudi določbo, da nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu ali odvetniškem pripravniku v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali odvetniškega pripravnika v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči ni dopustno. Ocena finančnih posledic sprejetja novele zakona za proračun je slabih osem milijonov evrov.

Z novelo zakona o notariatu se ureja celovita digitalizacija notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo.

Novela uvaja možnost, da se čim več notarskih storitev opravi na daljavo, kar je še posebej pomembno za tuje fizične in pravne osebe, ki živijo pri nas, ter za Slovence, ki živijo v tujini.

Novela omogoča oddaljen dostop do notarja in sestavljanje notarskih list na daljavo, videoelektronsko identifikacijo po neposredni varni videopovezavi z notarjem, poenostavlja pridobivanje podatkov z elektronsko povezavo do uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih zbirk osebnih in drugih podatkov ter zagotavlja pravno varnost pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti notarjev, ob hkratnem spoštovanju pravice do učinkovitega sodnega varstva.