Poslanec Ferenc Horvath je spomnil, da zakon o poslancih eksplicitno ne prepoveduje zastopstva v gospodarskih družbah, tako kot za člana nadzornega odbora. Foto: BoBo
Poslanec Ferenc Horvath je spomnil, da zakon o poslancih eksplicitno ne prepoveduje zastopstva v gospodarskih družbah, tako kot za člana nadzornega odbora. Foto: BoBo

Zakon o poslancih tudi v povezavi z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije po oceni večine strank zelo jasno določa nezdružljivost funkcije poslanca z opravljanjem pridobitne dejavnosti. Tako pričakujejo, da bo to vprašanje, ki se je odprlo po dilemi glede položaja Ferenca Horvatha, obravnavala Mandatno-volilna komisija DZ-ja (MVK). Predsednik MVK-ja Ivan Hršak (DeSUS) je sicer že v sredo sporočil, da komisija ne bo odločala o domnevni nezdružljivosti funkcij Horvatha, saj za to nima pristojnosti. V DZ-ju pa po navedbah Hršaka ugotavljajo, da to področje ni dovolj jasno urejeno, zato bodo oblikovali delovno skupino, ki bo preučila možnosti za njegovo ureditev.

Horvath mnenje komisije spoštuje in ga jemlje kot njihovo uradno stališče. Kot je zatrdil, prošnje za pojasnila v preteklih dneh ni prejel, v pojasnilu pa je odločno zavrnil "vse očitke korupcije, obenem pa tudi zgolj možnost nastanka koruptivnega tveganja". Dodal je, da v zvezi s položajem direktorja ni imel nobene pogodbe in od tu v celotnem mandatu ni prejel nobenega izplačila, pač pa je opravljal le delo zakonitega zastopnika in podpisnika dokumentov.

Da bi se izognil morebitnemu dvomu je Horvath konec lanskega leta podal odstopno izjavo s funkcije direktorja, postopek imenovanja novega direktorja in vpis novega zastopnika pa pričakuje najpozneje na začetku aprila 2019.

Spomnil je na določbo zakona o poslancih, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije, prav tako pa poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe. Glede tega se je posvetoval s pravniki, ki po njegovih navedbah menijo, da sta funkciji združljivi, saj z družbo Minta ni imel nobene pogodbe in izplačila, prav tako pa iz akta o ustanovitvi družbe izhaja, da je to neprofitna organizacija in deluje v splošno koristnem interesu.

To stališče je Horvath podkrepil s sodbo Višjega in delovnega sodišča, ki napotuje, da je treba pri ugotovitvi pridobitne dejavnosti poslanca, ki hkrati opravlja funkcijo direktorja gospodarske družbe, upoštevati pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Ta določa, kdaj se šteje, da je dejavnost zavezanca pridobitna. Pri tem se mora sodišče opredeliti tudi do navedb o tem, da direktor za svoje delo iz tega naslova ne prejema plačila, je pojasnil.

Po ocenah Horvatha je pomembno tudi načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki se je v povezavi s pojmom "opravljanje poklicne ali druge dejavnosti z namenom pridobivanja dohodka" opredelila, da je to opravljanje stalnih ali občasnih aktivnosti v gospodarskih ali negospodarskih dejavnostih, za katere oseba prejema plačilo.

Poslanec je še spomnil, da zakon o poslancih eksplicitno ne prepoveduje zastopstva v gospodarskih družbah, tako kot za člana nadzornega odbora. "Izhajajoč iz tega je sklepati, da zakonodajalec ni imel namena prepovedati opravljanja zastopništva v gospodarskih družbah, ampak zgolj pridobitne dejavnosti," je prepričan.