Najvišja izplačana plača v državnem zboru je bila maja 6.279 evrov, prejel pa jo je predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Enako plačo je prejel tudi junija. Najnižjo plačo je junija prejel poslanec Dejan Levanič, SD, in sicer 3.752 evrov bruto.

Kot kažejo podatki študije državnega zbora, ki primerja prihodke članov parlamentov nekaterih držav Evropske unije, so prejemki slovenskih poslancev precej nižji od tistih, ki jih dobijo, denimo, njihovi belgijski kolegi, ki na mesec zaslužijo okoli 6.300 evrov. Francoski poslanci se lahko pohvalijo z mesečnim bruto prejemkom okoli 7.000 evrov; nekaj manj zaslužijo poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta, ki na mesec dobijo okoli 6.100 evrov bruto. Še najbolje pa se, kot kaže študija, godi irskim poslancem, ki so vsak mesec bogatejši za več kot 8.300 evrov, saj njihova osnovna letna plača presega 100.000 evrov.

Zato pa so v slabšem položaju poslanci vzhodnoevropskih držav, saj, denimo, češki poslanci mesečno prejmejo nekaj več kot 2.200 evrov bruto, estonski pa le 830 evrov.

Kako se določa poslanska plača?
Področje plač je v večini držav urejeno z zakoni in internimi akti parlamenta, v nekaterih državah, kot so Italija, Nemčija, Estonija in Poljska, pa celo na ustavni ravni. Osnovna plača, ki jo poslanci prejemajo, je vezana bodisi na plače državnih funkcionarjev ali pa na povprečno plačo v državi, ponekod se določa tudi samostojno.

Pri nas plače ureja zakon o sistemu plač v javnem sektorju
Plače poslancev pri nas ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki v 10. členu določa, da se plače določijo z uvrstitvijo v plačni razred. Predsednik DZ-ja je pri tem uvrščen v 65. plačni razred, podpredsednik DZ-ja v 62. plačni razred, poslanke in poslanci pa v 55.-62. plačni razred. Plačne razrede v tem razponu določi pristojno delovno telo, to je mandatno-volilna komisija. V plačne razrede so poslanci uvrščeni glede na stalne dolžnosti v državnem zboru in njegovih delovnih telesih ter poslanskih skupinah.

Gre za ureditev, ki je nadomestila nekdanje funkcijske dodatke. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju namreč določa tudi, da funkcionarjem poleg osnovne plače pripada samo dodatek na delovno dobo.

Plače poslank in poslancev so se zaradi finančne krize 1. aprila lani znižale skladno z zakonom o začasnem znižanju plač funkcionarjev, in sicer za znesek v višini štirih odstotkov osnovne plače. Nižje plače bodo poslance prejemali še do 31. decembra 2010.