"Zdravila ne gre iskati na sodiščih, sodna pot ni prava pot. Politična diskrecija mora biti, a mora biti ustrezno nadzorovana," je aktualno problematiko povzel pomočnik predsednika KPK-ja Bećir Kečanović.

"Dobre vlade in pametne oblasti se ne da iztožiti; etičnega ravnanja ni mogoče doseči na sodiščih. Če vse prenesemo na sodišča, bomo zameglili odgovornost," pa je opozoril pravni strokovnjak Erik Kerševan. "Politično oblast se lahko kaznuje na volitvah ali s pozivi k odstopom, sodišča služijo prizadetim posameznikom," je dodal in zatrdil: Zdaj je videti, da "bolj ko ima nekdo debelo kožo, bolj se oklepa oblasti". "Vrnimo stvari k razumu, sodišča ne morejo biti odgovor na vse." Zavzel se je za zaščito državne uprave pred oblastjo, in sicer tako, da bi denimo uradniški svet dajal soglasje za imenovanja/razrešitve uradnikov nad določeno stopnjo.

Državljani naj imajo več besede pri imenovanjih
Polona Kovač s fakultete za upravo je opozorila, da vladi in parlamentu ne gre slepo zaupati, ampak da mora obstajati vzporedni nadzor Računskega sodišča, KPK-ja, informacijske pooblaščenke. Pri konceptu dobrega upravljanja ne gre samo v smeri večjega nadzora zakonitosti, ampak tudi primernosti določenih imenovanj. "Razvoj gre v smeri, da imajo državljani, uporabniki javnih storitev vse več besede pri soodločanju o tem, kdo so najboljši izvajalci javnih storitev, pri razrešitvah pa je treba biti strožji, sploh če gre za krivdno razrešitev," je poudarila Polona Kovač.

Oblast je treba izvajati razumno in pošteno
"Možnost odločanja ni javni plen oblasti; oblast je treba izvajati ne samo po zakonu, ampak tudi razumno in pošteno," pa je opozoril pravni strokovnjak Rajko Pirnat. "Pri koalicijskem dogovarjanju stranke lahko določijo le najožji krog funkcionarjev," je izrazil mnenje Pirnat in se spomnil, da so razrešitev konzula, imenovanje članov filmskega sklada, razrešitev in imenovanje predstavnikov ustanoviteljev v svete RTV Slovenija ali filmskega sklad primeri, ki so bili z aktom vlade razglašeni za politično diskrecijo. Slednja pa je zaščitena s 3. členom Zakona o upravnem postopku. Zaradi tega, je pojasnila državna pravobranilka Lučka Sibert, je državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa izgubilo kar nekaj tožb na upravnem sodišču, ko je hotelo zaščititi javni interes na državni ali lokalni ravni. "Tožba je zavržena zaradi akta politične diskrecije. Ali to pomeni, da je že vsak poskus nadzora vnaprej obsojen na neuspeh," se je vprašala Lučka Seibert.

Makedonija boljša od Slovenije
"Če prideš na oblast, ne pomeni, da je vse tvoje," pa opozarja strokovnjak za ustavno pravo Franc Grad, ki je opozoril na po njegovem mnenju napačno ustavno ureditev, po kateri je velik prevelik del kadrovanja pripadel državnemu zboru. "Slovenija je zadnja država v Evropi, v kateri denimo sodnike izbirajo poslanci, to prakso je pred leti opustila Makedonija," je opozoril. Pri državnem zboru pa ni pomembna vsebina, ampak to, da imamo večino, je ponazoril logiko tovrstnega imenovanja in se zavzel za to, da imenovanja funkcionarjev prevzame kar predsednik republike, ki je bolj odgovoren javnosti kot poslanci.

"Korupcija ni manjša zaradi birokratske formaliziranosti postopkov, ampak večja," je še opozoril Grad in dodal, da "politična diskrecija pomeni omejevanje, ne pa 'delam, kar hočem'".