Ob praznovanju največjega krščanskega praznika, ki ga številni pravoslavni verniki letos praznujejo pet tednov za drugimi kristjani, bo slovesno predvsem po cerkvah. Jutranjim bogoslužjem, ki so jih ponekod začeli tudi ob 4. uri, sledi liturgija, zvečer pa pripravijo večerno bogoslužje.
Verniki so se na praznik pripravljali v sedemtedenskem postnem času, še posebej pa v velikonočnem tridnevju pred veliko nočjo. Na veliko soboto so k blagoslovu odnesli tudi velikonočne jedi. Po besedah koprskega paroha Toma Ćirkovića, se v času krize verniki ob praznikih ne odločajo več tako pogosto za potovanja, več jih ostane doma.
"Mislim, da je to naš pravi cilj, da se velika noč ne praznuje na izletih in potovanjih, ampak doma v krogu družine," je dejal. K takšnemu praznovanju je vernike po njegovih besedah nekako usmerila ekonomska kriza.

Mir zase in za druge
Ćirković vernikom sporoča, naj ob prazniku poskrbimo najprej za mir v svoji duši, da bi lahko ta mir podelili tudi z drugimi. Po njegovih besedah je pomembno tudi, da vsak poskuša najprej spremeniti sebe, saj bo lahko le tako spremenil tudi druge. Kot pravi, gre za evangeljsko sporočilo: kar želiš, da drugi delajo tebi, tudi ti delaj njim. "To je merilo vsakdanjega življenja," je dejal.
Med pravoslavnimi verniki, ki veliko noč praznujejo danes, so tudi slovenski verniki. Pri nas sta od pravoslavnih cerkva sicer registrirani Zagrebško-ljubljanska metropolija Srbske pravoslavne cerkve in Makedonska pravoslavna skupnost Sveti Kliment Ohridski. Razlike v datumu praznovanja velike noči se pojavljajo zaradi uporabe različnega koledarja in načina izračuna datuma velike noči. Prihodnje leto bodo vsi kristjani veliko noč znova praznovali istočasno.