Hiša Hospic v Ljubljani. Foto: BoBo
Hiša Hospic v Ljubljani. Foto: BoBo

Predlagatelji zakona pod okriljem združenja za dostojno starost Srebrna nit so v parlament vložili zakonski predlog s podporo več kot 5000 volivk in volivcev. Poslanci so po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V Svobodi menijo, da je predlog zakona dobro pripravljen in da je primeren za nadaljnjo obravnavo. "Menimo pa tudi, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo," je pred glasovanjem o predlogu dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

S spletnega mesta DZ-ja je razvidno, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsebina pobude pa še ni dostopna.

Poslanske skupine so se v splošni razpravi strinjale, da je treba urediti področje paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa sta bili glede tega, ali vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonsko urediti, na povsem različnih bregovih.

"K svetosti življenja sodi tudi dostojna smrt"

Eden od avtorjev predloga zakona, zgodovinar, arheolog in etnolog Andrej Pleterski, je v obrazložitvi na seji DZ-ja dejal, da je namen predlaganih zakonskih rešitev pomagati pacientom, sposobnim odločanja o sebi, ki neznosno trpijo brez upanja, da se bo to spremenilo. Po njegovih besedah koristi od zakona ne bi imeli le pacienti, temveč vsi, ki se bojijo nedostojanstvenega in trpečega življenja.

Sorodna novica Zdravniška zbornica nasprotuje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Poudaril je, da predlog ne uvaja prekinitve življenja namesto zdravljenja ali paliativne oskrbe, ki po njegovih besedah pri vseh pacientih ne more odpraviti neznosnega trpljenja. "Zakon je izraz zaupanja v etično integriteto delavcev v javnem zdravstvu," je dejal. Vloga zdravnikov je po njegovih navedbah zmanjšana na najmanjšo mogočo mero, poleg tega daje zdravstvenim delavcem možnost uveljavitve ugovora vesti in daje prednost samousmrtitvi, ne evtanaziji.

"Obvezno sodeluje tudi psihiater, ki ugotavlja sposobnost odločanja o sebi, postopek je ves čas pod nadzorom posebne komisije, ki sprejme odločitev o pomoči. Te odločitve ne sprejme neki zdravnik," je dejal Pleterski. Prav tako nihče drug v imenu trpečega ne more prositi za postopek, vedno pa ima trpeči možnost od postopka tudi odstopiti.

Poslanka Svobode Tereza Novak je v obrazložitvi stališča poslanske skupine dejala, da predlog zakona daje pacientu uteho, da bo lahko sam odločil o dostojnem končanju svojega življenja. "Namen je dati ljudem zavedanje, da svet zapustijo brez pretiranega trpljenja pod lastnimi pogoji," je dejala. Meni, da k svetosti življenja sodi tudi dostojna smrt. Predlogu zakona je napovedala podporo, vendar je poudarila, da je treba za končno odločitev pridobiti "vsa potrebna mnenja in opraviti poglobljene razprave". Meni, da mora biti končna odločitev v rokah državljanov.

Sorodna novica Verske skupnosti: Samomor s pomočjo je neetičen in nedopusten

Jeraj: Zakon podpira "kulturo smrti, namesto življenja"

Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je poudarila, da odločno nasprotujejo predlogu zakona, saj ta podpira "kulturo smrti, namesto življenja". Dejala je, da vse zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu in da je človeško življenje nedotakljivo, kar poudarjajo številni mednarodni akti. Meni, da se prekinitev življenja ne sme financirati iz zdravstvene blagajne, saj ne gre za zdravljenje. Poudarila je, da mora država okrepiti paliativno oskrbo. "Poskrbeti moramo za ljudi in lajšati trpljenje, ne pa jih umoriti," je dejala.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic je dejala, da ostro nasprotujejo predlogu zakona. Poudarila je, da je treba predvsem omogočiti dostop do lajšanja bolečin in hitrejši dostop do paliativne oskrbe. "Človek naj ne umira zaradi sočloveka, vendar ob njem," je poudarila. Poleg tega predlog po njenem mnenju radikalno spreminja poslanstvo zdravnikov. "Medicina je namenjena zdravljenju in za življenje, ne za smrt," je dejala Iva Dimic.

Poslanec SD-ja Soniboj Knežak je dejal, da odločitev o predlogu zakona v poslanski skupini prepuščajo odločitvi vsakega poslanca. Dejal je, da bi o predlogu zakona morali odločati vsi državljani. V stranki prepoznavajo, da je predlog lahko koristen in human ukrep, ki lahko okrepi medicino, a je poudaril, da potrebuje dodatno strokovno usklajevanje ter široko javno razpravo, ki je ključna zaradi učinkov zakona.

Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da predlog zakona soglasno podpirajo. Poudarila je, da se paliativna oskrba in dostop do življenja ne izključujeta. "Posameznik najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt," je navedla. Pojasnila je, da bo prostovoljno končanje življenja omogočeno le tistim, ki so neozdravljivo bolni, in tistim, ki neznosno trpijo.

Sorodna novica Koalicija predlaga umik dopolnila o učenju maternega jezika in kulture nekdanje Jugoslavije v šolah

Zdravniška zbornica in verske skupnosti so proti

V zdravniški zbornici, sledeč osnovni želji zdravnika pomagati bolniku, zakonu nasprotujejo. Predsednica zbornice Bojana Beović meni, da pacienti v resnici ne morejo avtonomno odločati. "So v stiski, ker bodo v breme svoji družini, so v stiski zato, ker so revni in ne morejo več naprej živeti, to pravzaprav ni avtonomija," je opozorila Beović.

Tudi v zdravniškem društvu nasprotujejo zakonu in napovedujejo, da bodo številni zdravniki uveljavljali ugovor vesti, ki ga sam zakon sicer predvideva. "Nasprotujemo aktivnemu ubijanju bolnika, v zameno ponujamo nujno uvedbo in dobro dostopno paliativno oskrbo," je dejal predsednik društva Radko Komadina.

Predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema končal zakonodajno pot

DZ je odločil, da predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, s katerim želi civilna iniciativa Glas ljudstva dvigniti prag, nad katerim lahko zdravniki odklanjajo nove paciente, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog novele je predvideval, da bi se glavarinski količnik oziroma prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente, zvišal za deset odstotkov. Predlagana novela predvideva tudi preklic obstoječih soglasij za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja bi moral biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik dejavno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob ter da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative.

DZ je v torek opravil prvo obravnavo novele, ki jo je v DZ-ju s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas ljudstva. V Levici in SD-ju menijo, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, s tem pa se ne strinjajo v opoziciji in Svobodi.

V poslanski skupini Svoboda so sicer v torek poudarili, da predlog novele zakona obravnava več izzivov, na katere že več let opozarjajo zdravstvena stroka, politika in tudi civilna družba. Kljub temu pa menijo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je bilo veliko predlaganih ukrepov po njihovih navedbah že realiziranih.

V opoziciji se s predlogom novele ne strinjajo. V poslanski skupini SDS-a so prepričani, da bi predlog novele z dvigom glavarinskega količnika oziroma praga, nad katerim lahko zdravniki odklanjajo nove paciente, preobremenil zdravnike in ogrozil paciente.

Predloga zakona niso podprli tudi v NSi-ju, saj po besedah Ive Dimic verjamejo, da je daleč od tega, da bi v središče postavljal pacienta in da bi mu omogočil prosto izbiro zdravljenja.

Pred glasovanjem o zakonu je sicer civilna iniciativa Glas ljudstva na Trgu republike z novinarsko konferenco in protestno akcijo poslance znova pozvala k sprejetju zakonskega predloga.

Predstavnik iniciative Jaša Jenull se je zahvalil strankama Levica in SD, ki sta vnaprej napovedali podporo predlogu zakona. Ob tem je opozoril, da se do začetka protestne akcije Gibanje Svoboda še ni zavezalo k podpori predlogu. Če stranka predloga ne bo podprla, bo prevzela velik del krive za trenutno stanje v zdravstvu, je dejal.

Sicer pa so v akciji poudarili tudi svoja stališča do stavke zdravniškega sindikata Fides. Med drugim so na tla s kredami zapisali gesla, ki so izražala nasprotovanje stavki: "Oni dobijo denar, mi pa vrste", "Hipokrat se obrača v grobu" in "Fides na urgenco".