"To, da bi imel veliko družino, je nekaj, kar začutiš v sebi. Jaz sem si jih želela. Imela sem to željo v sebi, moj mož pa tudi," pravi in doda, da sta že takrat, ko sta se spoznala in se o tem pogovarjala, ugotovila, da imata podobne želje. Ko se te stvari "poklopijo", "veš tudi, zakaj si se spoznal".

Strinjala sta se, da bi imela otrok pet, a jih je zdaj sedem. Stari so od enega leta do 15 let, dve deklici sta v vrtcu, preostali pa v osnovni šoli v drugem, četrtem, šestem, sedmem in devetem razredu. V šoli je tudi Katja Zupan, saj poučuje matematiko in računalništvo.

Čeprav spoštuje vse matere, ki ostanejo doma, zase pravi, da sama "ni tako narejena". Ker torej hodi tudi v službo, "neko delo vedno ostane neopravljeno, največkrat imamo pač bolj razmetano".

Prvega otroka sta Zupanova dobila še v času študija, študij pa je Katja uspešno končala kot mati treh otrok. Pravi, da se ji je življenje obrnilo in da je z otroki hkrati postala tudi "bolj pridna v šoli".

Delala bova, pa bo šlo

O prihodnosti nista razmišljala v podrobnostih. "Vedela sva, da bova oba delala, torej službe imava, zdrava sva in se nama je tako zdelo, da bova lahko preživela veliko družino," pojasni.

Kakšen je njihov dan? "Na šolski dan začnem zjutraj zbujati vse otroke. Ob sedmih naj bi bili vsi pokonci, razen če začnem pred sedmo, potem se velikokrat obračam tudi na babico. Mož namreč dela v tujini in je pogosto odsoten." Do sedmih se torej vsi zbudijo, oblečejo, uredijo in pripravijo za šolo. "To je velikokrat zelo kaotično, ne tako enostavno, kot se morda sliši. Enemu namreč manjkajo zvezki, drugemu manjka torba … Ja, tudi torbo je že doma pozabil in smo se morali peljati nazaj ponjo … Včasih jemo, včasih ne jemo nič … Nimamo nekega ritma, enakega načrta vsak dan. Včasih zamujamo v šolo, včasih smo točni, včasih gremo prekmalu … Ampak, ko so enkrat v šoli, je najhujše mimo."

Potem pa služba. "Ja, služba. Se spomnim, da mi je sodelavec večkrat pred koncem službe rekel: ’Uf, zdaj grem pa domov ležat.’ … Ha, meni pa se je dan šele začel. Po šoli so namreč na vrsti treningi, obiski prijateljev … "

Pravi, da so otroci že zdaj zelo samostojni, saj jih z možem v tej smeri tudi vzgajata. In če ne moreta vseh "zvoziti" na vse konce njihovih pošolskih dejavnosti, gredo tudi sami, s kolesi. "Kaka druga mamica, ki ima enega otroka, mi je že rekla: ’Kako lahko pustiš tako majhnega otroka samega s kolesom?’ Zaupam starejšim otrokom. Imam neko zaupanje, da bodo v redu."

"Če nas gledajo, tega niti ne opazim več"

Katja Zupan pravi, da radovednih pogledov ljudi niti ne opazi več. "Mogoče sem, ko sem imela še tri otroke, še opazila, da me kdo pogleda. Ampak zdaj na to sploh nisem pozorna."

Pa se še vedno zgodi? "Spomnim se, da smo bili na morju in me je hčerka na to opozorila. Neka gospa nas je očitno gledala. Sama tega sploh nisem opazila. Pa mi hčerka reče: ’Si slišala, mami, kaj je ona gospa rekla?’ In sem rekla, da ne. Kaj pa je rekla? ’Bože moj,’ mi je rekla hčerka. Ne vem, ali sem takrat to preslišala. Mogoče. Po mojem nisem. Ampak mogoče se me niti ne dotakne. Ali pa ne srečam več takih ljudi, ker sem si ustvarila neko pozitivno okolje in se družim z ljudmi, ki so me veseli. Ki so nas veseli. Pride pa kdaj tudi kakšen tak trenutek, ko te bo nekdo obsodil nečesa. Ampak mislim, da je glede tega čisto vseeno, koliko otrok imaš."

Veliko je prilagajanja

V veliki družini so med seboj povezani in si pomagajo. "Smo različnih karakterjev, a živimo eden z drugim, zato se moramo navaditi drug na drugega, moramo se prilagajati drug drugemu, moramo razdeliti plačo na vse, temu moramo prilagoditi svoje želje … Zelo veliko je enih prilagajanj," pravi. Tudi pri nakupu oblačil in vprašanju, kdo dobi nova.
"Mlajši otroci se včasih pritožujejo, da dobijo nova oblačila samo ’ta veliki’. Ampak to ni čisto res, saj jih dobijo tudi oni, če starejši svoja ponosijo in se uničijo. Priznam pa, da bi najraje nova oblačila kupovala starejšim, ker jih tako do konca izkoristimo," pravi Katja Zupan.
Strinja se, da tudi otroci vzgajajo starše, saj pravi, da se je z vsakim otrokom veliko naučila. "Jaz se kot mama spreminjam z njimi. Zelo. Nisem ista kot pred 20 leti."

Katja Zupan ob sedmih otrocih torej niti nima časa, da bi se ukvarjala s tem, kaj o velikih družinah mislijo drugi. Kako odgovarja na predsodke, stereotipna razmišljanja in (ne)dobronamerne pripombe, preberite spodaj.

Predsodek: Družina z veliko otroki je tudi veliko finančno breme, ki ga en par ne zmore, in je tako že vnaprej jasno, da bo breme za državo in prejemnik socialnih pomoči.

Katja Zupan potrdi, da živimo v časih, ko je življenje za velike družine mogoče res težje, posebej če se mati odloči, da bo ostala doma z otroki. "Potem res pride tudi pomoč s strani države, pa vendar ne tako velika, kot mislijo ljudje," doda.

Poudari, da ne ona ne mož nista bila vzgojena tako, da bi kadar koli računala, da ju bo preživljal kdo drug. "Tudi otroke tako učiva. Treba je zaslužiti zase, treba je preskrbeti družino in tako delava tudi sama," doda. Oba z možem delata, Katja na osnovni šoli, saj pravi, "da ni bila narejena tako, da bi ostala doma."

Predsodek: Če imaš veliko otrok, vsem gotovo ne boš mogel zagotoviti vsega, kar potrebujejo.

"Ja, vsem otrokom ne moreš vsega kupiti. Pa tudi jaz si ne morem vsega privoščiti. In tudi mož si ne more vsega privoščiti in mislim, da je to prej blagoslov," o potrošništvu razmišlja Katja Zupan.

"Z možem vzgajava otroke tako, da bodo vedno vedeli, da je treba delati zase, da je treba zaslužiti, da je treba preskrbeti družino. Hkrati pa si moramo ljudje znati pomagati in pa deliti z drugimi. Materialno pa je treba preskrbeti samo sebe," še doda.

Predsodek: Imeti toliko otrok je nevarno za zdravje, saj veliko nosečnosti zapored močno obremeni telo.

Katja pritrjuje, da je zdravje ženske lahko ogroženo zaradi veliko nosečnosti. "Jaz sem se zaradi tega začela veliko izobraževati na področju zdravja, zato da točno vem, kaj naj vnašam v telo, koliko se moram gibati. Tudi za otroke na tak način skrbim, zato da lahko vse to prenesem. Sicer mi manjka predvsem spanja, ki je sicer najboljša regeneracija," pove.

Predsodek: Če imaš veliko otrok, jim ne moreš nikoli zagotoviti dovolj pozornosti in s tem tistega, kar potrebujejo, da bodo v življenju zadovoljni.

"Verjamem, da vsi nimajo dovolj pozornosti. Da je res tako, sem spoznala v času epidemije, ko smo se šolali na daljavo in se je videlo, da je bilo lažje tistim, ki imajo manj otrok. Moji so bili bolj prepuščeni sami sebi in so tudi na ta račun dobili slabše ocene. Pa smo še vedno dobro zvozili. Toliko, kot sem lahko, sem pomagala jaz, toliko, kot je lahko, je pomagal mož, toliko, kolikor so znali, so si sami pomagali. Mogoče jim bo v življenju to na drug način prav prišlo. Gotovo je drugače kot pri enem otroku," na konkretnem primeru razloži Katja Zupan.

Nikakor se ne strinja, da bi bili otroci, ker jih je veliko, čustveno zanemarjeni. Potrdi pa, da nimajo vsi "mamice neprestano na razpolago". "Ni cela mamica njihova cel dan. Jaz se moram seveda najbolj posvetiti tistim, ki so najmanjši, še dojenčki. Takrat se morajo večji znajti sami," pove o realnosti vsakdana velike družine.

Njeni otroci so tako različni, da so nekateri raje več z očetom, drugi več z babicami in dedki, spet tretji več z njo. "Je pa tudi ta bližina babic in dedkov dobra, in to verjetno pomaga pri teh stvareh, da ne čutijo toliko tega pomanjkanja pozornosti z moje ali očetove strani. Pa tudi drug drugega imajo. In se zelo med sabo čustveno podpirajo," pravi.
"Vedo, da imajo drug drugega, in meni je mogoče bolj hudo za otroka, ki je res sam. Ker sem bila jaz kot otrok bolj sama, se mi zdi, da je lažje, če nas je več, pa čeprav si pozornost delimo," konča.

Predsodek: Mati v veliki družini ne more sama sebe osmisliti, saj pri velikem številu otrok, dokler ne odrastejo, ni mogoče, da bi še hodila v službo in se ukvarjala z lastnimi interesi. To pomeni, da je biti mati njena edina identiteta.

Katja Zupan takoj poudari, da je biti mati ogromen projekt. Doda, da zagovarja tudi vse mame, ki so se odločile, da bodo ostale doma in skrbele za otroke. "To je ogromno dela in nihče ne more reči, da je to ’samo’ mati."

"Mene je vsak otrok pripeljal do tega, da sem prišla bližje svoji duši in sem s tem lažje našla pot, ki sem jo iskala, kjer sem našla sebe. In vsaka mama je drugačna. Ena bo res našla poslanstvo v drugih stvareh, ena bo ostala doma z otroki in potem šla delat nekaj drugega. Zelo smo si različne in vsaka je človek, velik človek v tem, kar lahko naredi. Tudi gore lahko premika," zavrne Katja Zupan predsodek.

Predsodek: Veliko otrok imajo tisti, ki so politično usmerjeni bolj desno in ki se bojijo upada slovenske rodnosti.

Katja Zupan se zasmeje. "Midva z možem se ne zanimava toliko za politiko. Najini otroci so najina osebna odločitev. Slučajno sva oba Slovenca in slučajno imava veliko otrok. To je vse, kar je," zavrne predsodek.

Predsodek: Veliko otrok imajo le zelo religiozne družine, ki ne verjamejo v kontracepcijo.

"Midva nisva bila vzgojena v pretirano religioznih družinah. Imava pa oba vero, a to ni podlaga za število otrok. Mene je k veri bolj pripeljalo to, ker nisem zmogla in sem jokala sredi noči, ker mi je bilo težko in sem našla potem upanje v veri. To je bolj posledica, se mi zdi. Mi nismo tak primer," zavrne še eno posploševanje.

Predsodek: Veliko otrok imajo tisti, ki se bojijo ostati sami in si želijo, da bi na stara leta zagotovo imeli nekoga, ki bi za njih skrbel.

Katja Zupan pravi, da v sebi morda res čuti, da ne bi rada ostala sama, in na ta predsodek odgovarja: "Mogoče." Za zdaj si še ne predstavlja, kako bo, ko bodo vsi otroci odšli na svoje, čeprav se zasmeje in v šali pravi, da jih ima že zdaj včasih "poln kufer". A ne zares.
"Zdaj si še ne predstavljam, kako bo potem, ker je pri nas zdaj taka gneča. Če bom čez leta čisto sama … Mogoče mi bo zelo dobro, mogoče pa bom osamljena. Ne vem," pravi.