V Sloveniji se po ocenah vlade lahko postopoma začne številčnejši prihod prosilcev za azil prek meje s Hrvaško, še posebej če bo absorpcijska sposobnost najbolj izpostavljenih držav, kot so Italija, Grčija, Bolgarija, Madžarska in Romunija, izčrpana.

"Takrat bo Slovenija bolj obremenjena s t. i. pritiskom drugotnih migracij znotraj EU-ja, ki bo nenadzorovan," so opozorili in ob tem izpostavili namero Madžarske glede gradnje zidu na meji s Srbijo, prek katere zdaj na Madžarsko vstopi kar 95 odstotkov prosilcev za azil, to pa bi lahko hitro imelo za posledico preusmeritev selitvenih poti prek Hrvaške v Slovenijo.

Prosilci za mednarodno zaščito imajo tako v primeru nastanitve v azilnem domu oziroma drugje pravico do osnovne oskrbe, kar zajema nastanitev, prehrano, obleko, obutev ter higienske potrebščine. Te in vse druge pravice so lahko ob večjem prihodu prosilcev zagotovljene le, če bo Slovenija na takšen prihod dejavno pripravljena, so prepričani na vladi.

Nova direktorica STO-ja
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je v vlado prišel prav iz turizma, je izrazil veselje, da so z imenovanjem v. d. direktorice Maje Pak storili še ta zadnji korak k ponovni vzpostavitvi Slovenske turistične organizacije (STO).

Po besedah ministra ima Pakova 20 let izkušenj v marketingu in turizmu, zato je prepričan, da bo ekipi STO-ja uspelo nadaljevati načrte in povečati prihodke od turizma na tri milijarde evrov letno. Zdaj bodo po ponovni vzpostavitvi organizacije lahko relativno hitro odpravili težave, s katerimi se sooča področje turizma. Ena glavnih prioritet je zagotoviti sistemski vir za financiranje promocije slovenskega turizma, tako da bi bilo v ta namen na voljo letno vsaj 20 milijonov evrov, je sklenil minister.

Cerar: Nezadovoljni ministri
Razumljivo je, da ni nihče od ministrov odšel s seje vlade zadovoljen, je dejal predsednik vlade Miro Cerar in poudaril, da prihaja težko proračunsko obdobje, predvsem za leto 2016.

Začetni razrez proračuna kaže, da bodo potrebne še dodatne samoomejitve, da bomo lahko kot država ostali in postali dobri gospodarji, je poudaril predsednik vlade in dodal: "To vse ministre sili v racionalizacije, bolj ekonomično delo, v medsebojno medresorsko povezovanje, iskanje sinergij. Obenem pa na določenih mestih verjetno res ne bo dovolj za vse."

Ministri želijo, da bi na svojih resorjih čim več nudili državljanom, a treba bo doseči neki optimum in sporazum, da bo zagotovljeno vse najpomembnejše za državljane in temeljno delovanje države, je opozoril Cerar.

Sestanek koalicije
Pred sejo vlade so se o predlogu razreza na posebnem sestanku seznanili koalicijski partnerji. Predlog očitno še ni popolnoma razdelan, saj je vodja DeSUS-ovih poslancev Franc Jurša po odhodu s sestanka dejal, da finančni minister Dušan Mramor še ni predstavil "nič konkretnega".
Jurša je napovedal težave na vseh področjih, podobno kot pred časom predsednik strank Karl Erjavec, ki je napovedal hud spopad v koaliciji ob zapiranju proračuna. DeSUS, kot je znano, pričakuje usklajevanje pokojnin v prihodnjem letu, pri rezih v porabo pa "selekcijo" in skrb za najranljivejše skupine. Obenem se v stranki po besedah Jurše zavedajo, da denarja ni dovolj za vse in da bodo določeni ukrepi potrebni. Po njegovi oceni so rezerve v določenih delih javne uprave.
Premier Miro Cerar je pred dnevi pozval ministrsko ekipo k potrpežljivemu in intenzivnemu usklajevanju proračuna za prihodnje leto, ki bo po njegovem mnenju fiskalno zelo težko. Po njegovem mnenju bo potreben velik napor, da bodo pripravili optimalen, vzdržen in tudi razvojno naravnan proračun.
Kot danes pravi Jurša, je to način Cerarjevega dela. "Prav je, da tako deluje, saj ima v vladi kar nekaj ministrov, ki želijo veliko vrečo, v kateri pa preprosto ni in je treba biti racionalen," je pojasnil vodja poslancev DeSUS-a, poroča STA.

Evropska sredstva niso fiksna
Mramor je koalicijskim partnerjem predstavil izhodišča za integralni del proračuna in tisti del, ki se nanaša na evropska sredstva ter slovensko udeležbo. Izpostavil je, da je višina teh sredstev v Sloveniji nedokončna, je za pojasnila vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer.

O številkah v proračunskem razrezu se po njenih zagotovilih danes niti niso konkretno pogovarjali, saj gre le za začetni predlog, glede katerega bo treba iskati soglasje. Po prvih informacijah pa naj bi na račun socialnih transferjev več sredstev prejelo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, manj pa ministrstvo za finance.

To je Mramor utemeljil predvsem s stabilizacijo javnih financ, tudi kot neposredno posledico zakona o fiskalnem pravilu oz. njegove implementacije, pa tudi z zelo pozitivnimi in stabilnimi gospodarskimi gibanji, je pojasnila Kustec Lipicerjeva.

Precej manj evropskega denarja
Vladna seja ne bo usodna, je za Radio Slovenija napovedala Zdenka Bakalar. Ministri bodo izvedeli, koliko približno jim pripada od skupne porabe. Vlada je zgornjo mejo odhodkov že določila. Prihodnje leto bo poraba za 700 milijonov evrov nižja kot letos, pretežno zaradi občutno manj evropskih sredstev na obeh straneh bilance, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.
Vlada namerava znižati primanjkljaj z letošnjih 1,4 milijarde na nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Čeprav gre za precejšnje znižanje, pa tudi to lahko pojasnimo z nižjimi izdatki za evropske projekte.
Javni uslužbenci: rezi in napredovanja
Pričakovani prihodki so podobni letošnjim. V tem okviru bo treba nadaljevati določene reze v porabo - predvsem pri plačah javnih uslužbencev. Ta dogovor bo imel največjo težo. Mramor sicer pravi, da zaradi gospodarske rasti ne bo treba toliko varčevati kot pred leti, vsekakor pa si sprostitve vseh omejitev ne moremo privoščiti.
Napovedana je uskladitev pokojnin, sprostitev nekaterih družinskih prejemkov, napredovanj javnih uslužbencev. Ministri imajo še nalogo, da ob opustitvi določenih ukrepov pripravijo nadomestne z enakim finančnim učinkom. Mramor namreč želi narediti čim večji prostor za naložbene izdatke tudi v proračunih za prihodnji dve leti, je še poročala Bakalarjeva.

Prihodkov manj od pričakovanj
Državni proračun je junija izkazoval primanjkljaj v znesku 7,6 milijona evrov, poroča Slovenska tiskovna agencija. Prihodki proračuna so junija znašali 747,8 milijona evrov. Od tega je bilo davčnih prihodkov za 664,5 milijona evrov, kar je 2,3 milijona evrov manj od napovedi Finančne uprave in dobrih 167 milijonov več kot maja.

Prihodki iz naslova davka na dodano vrednost so znašali 241,8 milijona evrov, 11 milijonov evrov manj kot maja. Država je junija počrpala 49 milijonov evrov proračunskih sredstev oz. osem milijonov več kot maja. V polletju je Slovenija prejela 404 milijone evrov sredstev EU-ja.

Odhodki državnega proračuna so junija znašali 755,4 milijona evrov, okoli osem milijonov evrov več kot maja. Od tega so plačila domačih in tujih obresti v mesecu juniju znašala 5,7 milijona evrov, je objavilo finančno ministrstvo.

685 milijonov evrov primanjkljaja
Akumulirani proračunski primanjkljaj se je zvišal na 685,2 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj za celotno leto 2015 je določen v znesku okoli 1,39 milijarde evrov.