Na vprašanje, ali je v tej postavki zagotovljenega dovolj denarja za dosojene odškodnine, torej 20 tisoč evrov za vsakega izmed šestih izbrisanih, ki jih je evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi potrdilo, na državnem pravobranilstvu niso odgovorili, a pravijo, da bodo v primeru, da sredstev ni dovolj, zaprosili za dodatna. Ta se navadno zagotovijo s prerazporejanjem znotraj proračunskih postavk.

Slovenija mora v skladu s sodbo sodišča šestim tožnikom izplačati 20 tisoč evrov za nematerialno škodo in 30 tisoč evrov za stroške, ki so jih imeli s tožbo. V treh mesecih se mora z njimi dogovoriti tudi o povračilu za nematerialno škodo.

Janša: Preveriti, kdo je upravičen do odškodnine in kdo ne
Slovenija mora v letu dni tudi vzpostaviti sistem izplačila odškodnin vsem izbrisanim. Ta naj bi bil po besedah predsednika vlade Janeza Janše takšen, da bi omogočal, ali je tisti, ki odškodnino zahteva, do nje upravičen ali ne. Odškodnine bi morale biti primerljive z odškodninami, ki jih je Slovenija izplačevala do zdaj, je še dodal premier.

Podobno meni tudi notranji minister Vinko Gorenak, ki je prepričan, da je treba višino odškodnin določiti "v kontekstu" odškodnin za žrtve vojnega nasilja, materialno škodo pa izključno na podlagi dokazil. Gorenak je poudaril, da je tožbo vložilo več izbrisanih, sodišče pa je odškodnino priznalo le šestim. Dodal je, da bi obrazec, ki ga je pri tem upoštevalo sodišče, lahko uporabili tudi v Sloveniji in s tem del izbrisanih lahko izključili iz upravičenosti do dohodnin.