Postopek se je na škofijski ravni končal aprila lani, ko je murskosoboški škof Peter Štumpf v Rim odnesel dokumentacijo o primeru Halas, ki so jo tam uradno odprli septembra. Foto: BoBo
Postopek se je na škofijski ravni končal aprila lani, ko je murskosoboški škof Peter Štumpf v Rim odnesel dokumentacijo o primeru Halas, ki so jo tam uradno odprli septembra. Foto: BoBo

Postopek se je po poročanju Večera na škofijski ravni končal aprila lani, ko je murskosoboški škof Peter Štumpf v Rim odnesel dokumentacijo o primeru Halas, ki so jo tam uradno odprli septembra.

Pobudo za začetek postopka za razglasitev Danijela Halasa za krščanskega mučenca so leta 1999 podali duhovniki lendavske dekanije. Za njegovo razglasitev za blaženega sta pomembna Halasovo svetniško življenje in ugotovitev, da je bil ubit zaradi vere.

Vatikanski dekret o veljavnosti škofijskega postopka odpira vrata za nadaljevanje postopka na rimski ravni. Na podlagi dekreta se namreč lahko začneta pripravljati zapis o Halasovem mučeništvu in analiza primera.

Dekret je tako prvi korak v postopku beatifikacije oziroma kanonizacije. Tovrstnih postopkov je po pojasnilu tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference (SŠK) Tadeja Strehovca pri nas sicer še več, so pa na različnih ravneh.