V SD-ju so morali priznati, da jih je France Bučar s svojim zadnjim predlogom "močno presenetil in dodatno zapletel že tako do skrajnosti zapletene razmere med Slovenijo ter Hrvaško glede meje med državama".

Do zdaj je po mnenju največje parlamentarne stranke namreč veljalo, da "sta se državi že izrekli vsaka zase v svojih ustavnih listinah in pozneje s sporazumom o izogibanju incidentom, da bosta kot izhodišče pri reševanju tega vprašanja upoštevali razmere na dan, 25. 6. 1991, pri čemer je bilo upoštevano tudi dejstvo, da je enako ugotovila tudi t. i. Badinterjeva komisija".

Predlog ima a priori sistemsko napako: morebitni dodatni konflikt
"Dr. France Bučar s svojim zadnjim predlogom posega še bolj nazaj v zgodovino, pri čemer pa ne daje odgovora na vrsto vprašanj, ki jih s tem morda tudi nehote odpira." Po mnenju SD-ja gre tako za predlog, ki ni dovolj preučen in "ki v tem trenutku bolj iritira, kot daje odgovore, ni jasno, kako bi ga sploh izvedli, in še manj jasno je, kakšne bi utegnile biti njegove posledice". "Zdi pa se, da ima že a priori vgrajeno sistemsko napako, to je potencialni dodatni konflikt med obema državama," še menijo v SD-ju.

SNS za zgodovinsko-pravno komisijo na vladni ravni
Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je za MMC izjavil, da jih v stranki veseli, da je gospod Bučar začel zastopati njihova stališča, ki jih stranka glede ozemeljske celovitosti Slovenije zastopa že od vstopa v parlament leta 1992.

V stranki upajo, "da bo vladajoča struktura Republike Slovenije naša stališča le sprejela zdaj, ko se je njihova teža podprla z izjavami in stališči doktorja Bučarja". Če bi se to zgodilo, pa SNS, "ki se z omenjeno problematiko ukvarja bistveno bolj podrobno in poglobljeno kot gospod Bučar, meni, da bi bilo smiselno na vladni ravni oblikovati zgodovinsko-pravno komisijo, v kateri bi sodelovali tudi strokovnjaki SNS-a".

Glede morebitnih referendumov na spornih območjih v SNS-u opozarjajo, da so v stranki predlog zanj prvič podali že v mandatu 1992/96, vendar pa niti takratna niti poznejše vlade niso o tem hotele nič slišati. V SNS-u še vedno zagovarjajo ta izhodišča, "seveda pa je treba pri tem upoštevati nekatere že izvedene referendume (na primer na območju Žumberka), povojne poboje, ki jih je hrvaška oblast izvajala na prigoljufanem slovenskem ozemlju, ter na etnično čiščenje, ki ga je izvajala Hrvaška v Istri v obdobju njihove "domovinske vojne", točna določitev referendumskega teksta pa bi bila v kompetenci omenjene komisije".

Zares: Najprej je treba dati možnost mediaciji
V Zaresu pa menijo, da zdaj ni trenutek za nove ideje, saj je najprej treba dati možnost mediaciji. V postopku mediacije pa se jim zdi, "da je razumno in utemeljeno, da se ugotavlja volja ljudi, ki živijo na območjih, spornih za eno ali drugo stran".

Za mnenje smo povprašali tudi vse druge parlamentarne stranke ter ministrstvi za notranje in zunanje zadeve, pa nam odgovora še vedno niso posredovali.

LDS bo Bučarjevo stališče se podrobno preučil
Jelko Kacin je v imenu LDS-a za MMC povedal, da stališča Franceta Bučarja predstavljajo dozdajšnje stanje v drugačni luči, v stranki pa jih bodo še podrobno preučili, zato bi bilo njegov pogled neprimerno komentirati na hitro. Je pa Kacin dodal, da "njegov prispevek v tem trenutku žal sovpada z nepotrebnim in nesmiselnim zbiranjem podpisov za referendum o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v NATO, zato mu aktivnosti, ki jih je sprožil Marjan Podobnik v imenu Zavoda 25. junij, v vsej bizarnosti pa ga zdaj še kar nadaljuje Stranka slovenskega naroda, objektivno škodi". "Zdaj potrebujemo najprej dogovor o naslednjih korakih, o mediaciji in nujni razelektritvi napetosti, zato v LDS-u najprej čakamo na odgovor in pričakujemo pozitiven odziv Zagreba na pobudo Evropske Komisije," je še povedal Kacin.

Bučar: Izhodišče za razmejitev je lahko meja med avstrijskim cesarstvom in ogrsko kraljevino
Bučar je namreč v nedeljo objavil izhodišča za ozemeljsko razmejitev med Slovenijo in Hrvaško, kjer v šestih točkah pojasnjuje, da meja med državama doslej še ni bila določena z nobenim mednarodnopravno obvezujočim aktom niti z medsebojnim dogovorom med državama.

Zgodovinsko je kot nesporno mednarodno priznana obstajala le meja med kronovinami avstrijskega cesarstva in ogrsko kraljevino, ki se po njegovih besedah skozi stoletja ni spremenila. Zato je po Bučarjevem mnenju lahko izhodišče za dokončno razmejitev med republikama. Nato pojasni, da je bila delitev ozemlja Istre v okviru Jugoslavije med Slovenijo in Hrvaško mednarodnopravno irelevantna.

K ozemlju obmorske države spada tudi pravica do dostopa v mednarodne vode
Potem nadaljuje, da k ozemlju obmorske države spada tudi priobalno morje s pravico do pristopa v mednarodne vode, zaradi česar se Slovenija tej pravici v nobenem primeru ne more odpovedati.

Za ozemeljsko razmejitev med republikama je zato po Bučarjevem mnenju treba predhodno izvesti referendum na vseh območjih, kjer to zahtevata ena ali druga stran.

B. K./A. M.