Imenovanje, za obdobje štirih let, od 18. januarja 2012 do 17. januarja 2016, je po mnenju vlade neveljavno zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v tem konkretnem primeru.

Oba imenovana člana bosta počakala na odločitev komisije
Ribičič je v imenu obeh članov poudaril, da po pravilih Evropske komisije za demokracijo skozi pravo oziroma Beneške komisije, o razrešitvi članov brez njihovega soglasja odloča komisija, zato bosta oba člana počakala na njeno odločitev.

Povedal je, da ju je vlada za člana Beneške komisije imenovala na predlog zunanjega in pravosodnega ministra, Beneška komisija pa je neodvisno strokovno telo, ki ga sestavljajo ustavnopravni strokovnjaki, delujejo pa kot neodvisni.

Takratna vlada naj ne bi imela pravne pristojnosti
Zdajšnja vlada pa trdi, da je prejšnja vlada sklep o imenovanju sprejela v času, ko po veljavnem pravnem redu ni imela polnih pooblastil in je bila pristojna opravljati zgolj tekoče posle. To imenovanje pa po njihovem prepričanju ni tekoči posel, saj ne gre za običajno imenovanje, temveč za imenovanje najvišjega razreda. Prav tako imenovanje ni bilo v ničemer "nujno potrebno, da se odvrnejo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države" oziroma sploh kakršna koli škoda za državo.

Vlada, ki je bila zavezana opravljanju zgolj "tekočih poslov", tako za svojo odločitev v konkretnem primeru ni imela pravne pristojnosti. Odločitev, za katero vlada nima pristojnosti, pa je v pravnem redu pravno nična in ne more imeti pravnih učinkov, so še sporočili po sredini seji vlade.

Pirnat: Opravljanje tekočih poslov ni razlog za neveljavnost akta
Pravnik Rajko Pirnat pa na drugi strani meni, da dejstvo, da vlada opravlja tekoče posle, ne more biti razlog za neveljavnost katerega koli akta, ki ga izda taka vlada. Morebitno neveljavnost takšnega akta bi lahko ugotavljalo samo sodišče v upravnem sporu, če bi ga kdo sprožil, je pojasnil. Prepričan je, da vlada ne more kar tako razveljavljati svojih aktov, saj bi lahko potem vsaka nova vlada razveljavljala odločitve prejšnje. "To tako ne gre," pravi.

"Če vlada meni, da je bilo s postopkom kaj narobe, naj izvede postopek razrešitve"
Glede imenovanja Pirnat pojasnjuje, da je akt imenovanja poseben akt, s katerim nekdo dobi neke pravice, take akte pa je mogoče razveljaviti samo po postopku, ki je predviden z zakonom oziroma po pravilih, ki so za to predvidena. "Če vlada meni, da je bilo s postopkom kaj narobe, naj izvede postopek razrešitve," je predlagal.

Konkretnega imenovanja v Beneško komisijo pa, kot pravi, ne more ocenjevati, saj niti ne ve, ali je prejšnjim članom potekel mandat ali je morda obstajal kakšen drug razlog, da je bilo treba to imenovanje izpeljati. "Morda imenovanje res ni bilo tako nujno, ampak to še ne pomeni, da je akt o imenovanju zato neveljaven," je sklenil.

Janša: Treba je postaviti jasne pravne okvire
Da bo stvar verjetno šla na sodišče, je zdaj povedal tudi premier Janez Janša. Vlada, ki ni imela polnih pooblastil, je po Janševih besedah izvedla 170 kadrovskih imenovanj, večino popolnoma brez potrebe, saj ni šlo za nujne zadeve. "Glede na to, da se je to zgodilo prvič, je to ravnanje pač treba postaviti v jasne pravne okvire," je poudaril. "Zadeva bo verjetno prišla na sodno instanco. Tako kot bo sodišče odločilo, tako bo, ne samo za ta primer, ampak za številne druge primere, ki so nekje v zraku, tudi iz tega vmesnega obdobja."

"Torej, ni šlo za razrešitev, šlo je za odpravo sklepa in s tem Beneška komisija nima nič, to je naš notranji problem," meni Janša in dodajal, da vlada tudi še ni nikogar na novo imenovala, ker želi, da se stvar pravno razčisti. "Ne gre za imena, gre za princip."

Möderndorfer opozarja na koalicijski zavezo
S tem se ne strinjajo v največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji, saj je vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer prepričan, da je poteza Janševe vlade oster napad politike na sodno vejo oblasti oz. sankcioniranje nekdanjih ustavnih sodnikov. Spomnil je namreč, da sta Ribičič in Wedam Lukićeva sodelovala pri odločanju ustavnega sodišča o izbrisanih, ki jo je SDS ostro kritiziral.

Sam sicer ne verjame, da je bil to razlog za odločitev vlade, je pa izpostavil na zapis iz koalicijske pogodbe, da bodo "v Sloveniji ustvarili enakopravne pogoje za napredovanje v družbi tako, da se bo ljudi ocenjevalo po sposobnostih in osebni poštenosti, ne pa po njihovi politični pripadnosti oz. pripadnosti klanu, lobiju, forumu ali cehu. Kadrovali bomo izključno po sposobnostih, osebni poštenosti in pripravljenosti, da izvajajo program vlade". Če vlada vztraja, da je bila odločitev prejšnje vlade nelegalna, ker je opravljala tekoče posle, v Pozitivni Sloveniji predlagajo, da to odločitev legalizira s ponovno potrditvijo Ribičiča in Wedam Lukićeve.

Kaj je Beneška komisija?
Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine, sestavljajo pa jo neodvisni strokovnjaki.