Ob prebiranju novic o ropih se človeku zazdi, da so tovrstna kazniva dejanja preplavila Slovenijo, MMC-jev pogovor z Antonom Dvorškom, predstojnikom katedre za kriminalistiko, kriminologijo in kazensko pravo na mariborski fakulteti za varnostne vede, in podatki, ki nam jih je posredovala policija, pa kažejo, da vendarle ni tako.

Okoli 40.000 tatvin in do 500 ropov na leto
Število premoženjskih kaznivih dejanj v zadnjih treh letih namreč ni naraščalo. »Nasprotno, lani je prišlo do določenega padca, tudi letos ne kaže na povečanje,« je pojasnil Dvoršek, pri tem pa mu pritrjujejo tudi podatki Generalne policijske uprave. Po Dvorškovih besedah je tatvin (kraj) letno okoli 40.000, vlomov od 14.000 do 15.000, ropov pa od 400 do 500 (natančnejše statistike za pretekla leta, ki nam jih je posredoval GPU, si lahko ogledate v spodnji galeriji, razlike med tatvino, veliko tatvino in ropom pa preberete v ob strani priloženih okvirčkih).

V prvi polovici letošnjega leta je bilo v primerjavi s predhodnim polletjem vendarle za tretjino več ropov, a približno enako kot pred desetimi leti, je povedal profesor kriminalistike. Na naše vprašanje, ali bi bilo povečanje lahko povezano z recesijo, je sogovornik odgovoril, da bi bilo takšno tezo težko sprejeti, še zlasti, ker tatvin in vlomov ni bilo nič več kot prej. »Tisti, ki jim je recesija najbolj otežila eksistenco, bi se prej zatekli k tatvinam, ki jih je lažje izvršiti kot rope,« je zatrdil in dodal, da mediji tako pogosto poročajo o ropih zato, ker se takšne zgodbe, še posebej ko gre za hujše oblike, tako dobro prodajajo oz. berejo. V nadaljevanju pišemo predvsem o ropih.

Orožje uporabljeno v petini ropov
Glede na zadnje medijske zgodbe o (zamaskiranih) ropih s pištolami in sekirami nas je zanimalo, kakšne oblike tega kaznivega dejanja so v resnici najpogostejše. Sogovornik z mariborske fakultete nam je razložil, da gre največkrat za grožnje v obliki fizične sile. Uporaba orožja je po njegovih besedah lani narasla (leta 2008 je bilo 58 takšnih primerov, leta 2004 pa 32), letos pa naj bi bila podobno pogosta, a je orožje (pravo ali imitacija) uporabljeno le v kakšni petini primerov (manj, kot, denimo, v sosednji Hrvaški). Statistiko GPU-ja o oblikah ropov si lahko pogledate v spodnji galeriji.

Največ ropov na ulicah, v parkih ipd.
In največ ropov (dve tretjini) je po Dvorškovih besedah prav na odprtem – na ulicah, v parkih ipd. »Takšne rope pogosto izvršujejo uživalci prepovedanih mamil, razen če gre za prenašalce denarja, ki se jih lotijo poklicni roparji,« je dejal. Ko gre za rope v objektih, pa prevladujejo trgovine in stanovanjski objekti. Statistiko GPU-ja o najpogostejših krajih tovrstnih kaznivih dejanj si lahko pogledate v spodnji galeriji.

Na leto okoli 10 ropov denarnih ustanov
Glede na to, da so bili medijsko odmevni v Sloveniji tudi nekateri ropi bank in, denimo, orožja v državnem skladišču pri Pivki, smo sogovornika s Fakultete za varnostne vede povprašali tudi po »ekstremnih« podvigih. Pojasnil je, da je ropov denarnih ustanov, to je bank, pošt, menjalnic, okoli 10 na leto. »V prejšnjih letih je bilo več ropov pošt in poštarjev, ker so roparji ocenili, da so slabše varovane od bank. V zadnjem času je ropov na pošte manj, domnevam, da so bolje poskrbeli za varovanje,« je poudaril. Podobno je tudi z bencinskimi črpalkami, ki so bile, ko se je manj plačevalo s karticami, pogostejše tarče roparjev. Pri tem je spomnil na primer roparja črpalk iz okolice Velenja, ki je hladnokrvno moril uslužbence. »A umori pri ropih niso običajni, ropar uporablja orožje le, da vzbudi strah pri žrtvah,« je zatrdil.

Kako se zavarovati pred tatovi in roparji?
Končajmo z nekaj nasveti o tem, kako naj človek svoj dom, delovno mesto ipd. zaščiti pred roparji. »Doma se pred roparjem težko zavarujete, razen da ne spuščate v hišo tujih ljudi. Če ste žrtev roparja, ki grozi z nožem, pištolo, se ni pametno upirati, ropar vas utegne poškodovati ali celo ubiti, še zlasti če bi se sam počutil ogroženega. Si je pa dobro zapomniti njegov osebni opis. Lažje se zavarujete pred vlomilcem z dobrim tehničnim varovanjem, o čemer je dovolj uporabnih informacij. Vlomilec običajno zbere tarčo, ki je slabše varovana,« je naštel naš sogovornik z mariborske fakultete.