Rožej se sprašuje, ali ima Cerkev sploh lahko govori o določenih vprašanjih, če ne razume družbene pogodbe. Foto: BoBo
Rožej se sprašuje, ali ima Cerkev sploh lahko govori o določenih vprašanjih, če ne razume družbene pogodbe. Foto: BoBo
hribar, spomenka
Spomenka Hribar opozarja, da se moramo vprašati, kaj sploh so človekove pravice. Foto: MMC RTV SLO

Po besedah nekdanjega poslanca Zaresa Vita Rožeja se vse preveč sliši samo besede nasprotnikov novega družinskega zakonika. "Sovražnega govora je bilo ob sprejemanju zakonika veliko in upamo, da se bo ustavno sodišče med kapricami in pravicami odločilo za pravice," je dejal.

Zvezi istospolnih se reče drugače, pravi Rožej, ampak pravice so iste, in dodaja, da upa, da bo njihova pobuda prispevala k odpiranju prostora svobode in spodbudila razmislek. Trend zapiranja prostorov svobode namreč ni spodbuden, je dejal.
"Če bo ustavno sodišče zavrnilo referendum kot neustaven, potem se je Rimskokatoliška cerkev (RKC) z nadškofom na čelu zavzemala za nekaj neustavnega. Se pravi, da je to institucija, ki ne razume osnovnih postulatov družbene pogodbe. In se je zato za vprašati, ali je to institucija, ki si zasluži, da taista družbena pogodba ščiti njene interese.
Jaz seveda verjamem, da da. Ampak, ali ni problematično, da ustava s svojo strpnostjo ščiti tiste, ki so tako nestrpni, da bi radi ustavo rušili. Vprašati se je treba tudi, na kakšen način Cerkev kot institucija, ki bi morala biti garant kredibilnosti, še sploh lahko govori za naprej, če ne razume niti osnovne družbene pogodbe,"
je izpostavil Rožej.
Hribar: Večina ima najprej dolžnosti
Spomenka Hribar se je ob tem vprašala, s kakšno pravico bi smela zahtevati prepoved, ki bi onemogočala drugim ljudem, ki so drugačne spolne usmeritve, da so srečni. "Vprašati se moramo tudi, v čem bo ogrožena moja družina, če bo en homoseksualni par imel otroka? V ničemer," meni Hribarjeva.
Hkrati pa opozarja, da je demokracija res odločanje večine, ki pa izrecno varuje vse manjšine. Večina nima samo pravice, ima najprej dolžnosti, pravi Hribarjeva.
Na vprašanje MMC-ja, ali imajo v pobudi še kakšen drug cilj, poleg družbenega ozaveščanja, in ali niso z javnim udejanjanjem malce zamudili, je Rožej odgovoril, da se zavzemajo za to, da bi ta kompromisna različica družinskega zakonika obstala in da se sliši tudi glas druge strani.
Hribarjeva je na to dodala, da imamo državo, da dela, kar dela. "Do takrat, ko ni sile, se ne boš organiziral. Raje kuham doma. Ampak ko vidiš, da se nasprotna stran organizira, tako rekoč militantno, potem se boš organiziral," je še dejala.