Nekdanji zunanji minister je dejal, da je nacionalni strateški interes jasen - ohraniti izhod do mednarodnih voda. V arbitražnem sporazumu je stik zelo medlo določen, saj ga strokovnjaki različno tolmačijo. Rupla moti tudi, da naj bi po sporazumu mejo reševali na en način, stik pa na drugi, in sicer po načelu zunanje pravičnosti ali zgodovine.
Hrvaška je po Ruplovem mnenju po drugi svetovni vojni pridobila veliko, Slovenci pa smo izgubili svojo zgodovinsko morsko obalo s prebivalstvom vred. Od arbitražnega sporazuma so po njegovih besedah boljši tako sporazum Drnovšek-Račan kot tudi brionska izjava iz leta 2005 in bela knjiga o meji iz leta 2006.
Arbitražni sporazum po Ruplovih besedah daje največ polovico Piranskega zaliva, zato predlaga, da volivci sporazum zavrnejo in da se nadaljuje tam, "kjer smo nehali". Pri tem je Rupel pozval k nacionalnemu konsenzu ali vsaj sodelovanju vseh državnozborskih strank pri tako pomembnem vprašanju.
Mate: Meje bodo, mejnih prehodov ne bo
Nekdanji notranji minister Dragutin Mate je medtem opozoril na zmotno prepričanje, da mej po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ne bo več. Meje ostajajo, saj določajo jurisdikcijo organov oblasti, ne bo pa več mejnih prehodov. Za schengensko mejo pa Mate Hrvaški napoveduje težave, saj bi za njeno vzpostavitev po njegovem mnenju potrebovali 7.000 novih policistov in za milijardo evrov investicij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje