Na adventnem venčku so štiri sveče. Foto: BoBo
Na adventnem venčku so štiri sveče. Foto: BoBo

V slovenskem ljudskem izročilu so se v tem obdobju razvili številni običaji, ki so se ohranili ali pa celo znova zaživeli v zadnjih letih. Najbolj prepoznaven simbol adventnega časa je zagotovo adventni venček s štirimi svečami. Verniki vse do božiča vsako nedeljo prižgejo eno dodatno svečo, tako da so zadnjo nedeljo pred božičem prižgane vse štiri sveče adventnega venca.

Čas pričakovanja božiča
Adventni venec predstavlja čas pričakovanja, razširjen pa je tudi med neverujočimi. Spleten je iz zimzelenih vej, ponekod ga izdelajo iz maha. Sveče naj bi bile vijoličaste ali bele, saj je vijoličasta barva najbolj značilna za ta čas. Venčki naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja. Postopno prižiganje sveč vsako nedeljo v prostor prinaša vedno več svetlobe, simbolično pa pomeni rast dobrega.

Adventni venec se je kot okras in liturgični simbol adventnega časa v Sloveniji uveljavil v 80. letih 20. stoletja, prišel pa je od germanskih narodov. Po izročilu je prvi venec v prvi polovici 19. stoletja naredil evangeličanski duhovnik v Nemčiji za otroke v sirotišnici. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje. Ta venec je bil sicer sestavljen iz lesenega kolesa in 19 rdečih sveč, ki so simbolizirale dni v tednu, ter štirih belih za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo okrasili z vejami jelke, od sveč pa so se obdržale le še štiri.

Prihajata Miklavž in sveta Lucija
Drugi običaji v času adventa so v veliki meri povezani s svetniki, ki godujejo v tem času, je za Radio Slovenija poročal Boštjan Debevec. 6. decembra tako otroke obdaruje sveti Miklavž, na god svete Lucije, teden dni pozneje, pa ponekod v posode posejejo žito, ki potem vzklije do božiča. Za zaščito in blagoslov številni domove okrasijo z zelenjem.

Začetek novega cerkvenega leta
Advent (beseda izhaja iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod) je za vernike pomembna duhovna priprava na prihajajoči praznik, in sicer z osebno molitvijo, prejetjem zakramentov, postom in dobrimi deli. S prvo adventno nedeljo se sicer v Katoliški in Evangeličanski cerkvi začenja novo cerkveno leto. Ker pravoslavni kristjani božič praznujejo 7. januarja, se zanje adventni čas začenja 40 dni pred tem datumom.