Glavni nagovor na slovesnosti ob odprtju blejskega foruma je letos pripadel novemu predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu. Foto: MMC RTV SLO
Glavni nagovor na slovesnosti ob odprtju blejskega foruma je letos pripadel novemu predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu. Foto: MMC RTV SLO
BSF
Blejskega foruma se udeležuje več kot 500 gostov iz 65 držav. Foto: MMC RTV SLO
Bled
Blejski forum se je v zadnjih devetih letih uveljavil kot pomemben forum v tem delu Evrope. Foto: BoBo
Na Bledu skromnejša udeležba tuje politične elite
Na Bledu spet največji zunanjepolitični forum

Na Bledu se je s slovesnostjo začel že deveti Strateški forum Bled, ki bo pod naslovom Moč zaupanja tudi letos združil več kot 500 gostov iz 65 držav. Ta pomembni zunanjepolitični dogodek se je v regiji že uveljavil kot pomembno in odmevno stičišče med politiki, gospodarstveniki, znanstveniki, novinarji in pripadniki akademske srenje. Med gosti so številni zunanji ministri in drugi visoki gostje iz regije in sveta. Letos bodo razprave posvečene predvsem vodenju, globalni varnosti in težavah mladih v času gospodarske krize.

Zbrane je najprej nagovoril novi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je v začetku omenil pomembno vlogo blejskega strateškega foruma, ki že tradicionalno sledi dogajanju in odraža problematiko v mednarodni skupnosti, tako je tudi letos. "20. stoletje velja za stoletje izjemnega napredka, a tudi v 21. stoletju smo priča tektonskim premikom. Hitro rastoča gospodarstva selijo težišče svetovnega dogajanja na drugi konec sveta, zato postajajo medkulturni stiki še pomembnejši," je povedal Brglez.

"Kapital je postal glavni narekovalec dogajanja"
Dodal je, da se morajo države nenehno prilagajati in spreminjati, medsebojna razmerja moči in odnosi med globalnimi akterji pa so se obrnili na glavo. "Kapital je postal glavni narekovalec dogajanja, pri tem pa se postavlja vprašanje, koliko so države sploh še suverene in vodilni akterji v mednarodni skupnosti," je povedal predsednik državnega zbora.

V nadaljevanju je Brglez poudaril, da morajo države prevzeti skrb za dobro družbe in dobrobit ljudi. Po njegovih besedah potrebujemo nov globalni red, ki bo preprečil ekscese, kot je bila zadnja finančna in gospodarska kriza. Ob tem je poudaril tudi pomen parlamentov kot zakonodajalcev, ki postajajo vse potrebnejši in nujni okviri, ki bodo preprečevali finančne ekscese, katerih posledice čutimo še danes.

"Kriza je zamajala temelje zaupanja znotraj držav in med državami, zato bo ključna ponovna vzpostavitev zaupanja. Zaupanje pa je lažje izgubiti kot ga pridobiti ali povrniti," je povedal Brglez in se s tem naslonil tudi na glavni panel foruma o filozofiji vodenja, pri čemer je poudaril, da dobro vodenje pomeni skrb za dobrobit družbe in zaščito temeljnih pravic. "Novo vodenje terja hitrejše in proaktivno delovanje, ki se pravočasno odziva na zunanje dogajanje. Spopadanje z izzivi pa pomeni tudi iskanje rešitev in načrtovanje," je še dejal Brglez.

Najprej pa je zbrane goste nagovoril generalni sekretar foruma Alain Brian Bergant, ki je predstavil vsebino foruma, ob tem pa dejal, da moramo, če želimo napredovati in živeti v boljšem svetu, najti pogum in ponovno pridobiti zaupanje. Povedal je, da bo skušal forum odgovoriti na vprašanja, kaj storiti, ko in če zaupanja ni več.

"Zaupanje je osnovna sila, zaradi katere je mogoče vse"
Za njim je zbrane nagovoril blejski župan Janez Fajfar, nato pa je besedo dobil zunanji minister v odhodu Karl Erjavec, ki je dejal, da je namen BSF-ja spodbuditi strateški dialog in ponuditi platformo za plodne razprave, ter povedal, da letos na Bledu gostijo goste iz več kot 60 držav in mednarodnih organizacij. Povedal je, da bodo govorili predvsem o rastočem občutku nezaupanja v našem času, ter dejal, da je zaupanje enostavno izgubiti in ga težko dobiti nazaj.

"Globalizacija povezuje ljudi različnih kultur, v sodobnih gospodarstvih pa mora biti stopnja zaupanja zato zelo visoka. Brez zaupanja ne bomo mogli obravnavati nobenega ključnega izziva, da bi našli pravične rešitve na svetovni ravni pa moramo zaupati voditeljem," je še dejal Erjavec. Ob tem je poudaril še, da bo skušal letošnji BSF dokazati, da je zaupanje kljub globalizaciji, tehnologiji in drugim sodobnim izzivom še vedno osnovna sila, zaradi katere je mogoče vse. "Samo z zaupanjem lahko zgradimo močan, uspešen in varen svet za več kot sedem milijard ljudi," je dodal.

"Dober voditelj javno mnenje oblikuje"
Zbrane je ob začetku prvega panela o filozofiji vodenja nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je predstavil svoje poglede na dobro vodenje. Na začetku se je vprašal, kaj odlikuje dobrega voditelja, in odgovoril, da je to človek, ki se ne prilagaja javnemu mnenju, ampak ga oblikuje, kar je po Pahorjevem mnenju bistvo dobrega voditelja.

"Bistveni pogoj za sposobnost voditelja je vedenje, kaj želi doseči in kako naj to stori. V osnovi političnega voditeljstva je volja po spremembi, ne pa želja, da se prilagaja obstoječim okoliščinam," je dejal Pahor in znova ponovil, da je dober voditelj tisti, ki dejavno spreminja voljo in želje ljudi s svojo lastno presojo. A mora dober voditelj spoštovati ljudi, saj jih bo šele takrat lahko pripravil, da bodo spremenili svoja mnenja.

Sistem politične demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države poskuša omejevati nevarnost, da bi prevzeli poglavitno politično vlogo politični voditelji s protidemokratičnimi ambicijami. "Toda kot vsak sistem tudi ta ni popoln in dopušča deviantne izjeme," je opozoril Pahor.

Pahor je izrazil prepričanje, da mora demokratična družba, če hoče napredovati, dovoliti mladim, da izrazijo svoja mnenja in omogočiti najbolj nadarjenim med njimi, da se formirajo v politične voditelje v upanju, da jih bodo pri njihovem poslanstvu navdihovale vrednote miru, varnosti, demokracije in človekovih pravic. "To samo po sebi ne daje zagotovila, a to pomeni izjemno priložnost za boljšo prihodnost," je še dejal Pahor.

Kako preseči tradicionalne vzorce vodenja?
Osrednji panel na temo "filozofije vodenja" je potekal pod taktirko novinarke TV Slovenija Manice Janežič Ambrožič, v razpravi, kako preseči tradicionalne vzorce vodenja, ki v hitro spreminjajočem se svetu in še posebej v kriznih časih niso več učinkoviti, pa so sodelovali nekdanji kitajski zunanji minister Li Čaošing, madžarski zunanji minister Tibor Navracsics, njegov šrilanški kolega Gamini Lakšman Peiris, nekdanji nizozemski zunanji minister Uri Rosenthal ter indijski državni sekretar, general V. K. Singh.

Sledil bo pogovor o težavah mladih, še posebej pri zaposlovanju, zvečer pa bo na vrsti še panel o "potencialih zaupanja" in po večernem sprejemu gostov polnočna razprava o digitalnih ekonomijah.

Na Bledu pestro tudi v torek
Forum se bo nadaljeval v torek, ko bodo glavne teme pogovorov demografske spremembe, Srednja Evropa in sodelovanje na Zahodnem Balkanu ter kibernetska varnost. Ob osrednjem forumu bo v torek potekal tudi poslovni del, Business BSF, ki bo posvečen krepitvi gospodarskega sodelovanja Jugovzhodne Evrope z Indijo.

Na Bledu skromnejša udeležba tuje politične elite
Na Bledu spet največji zunanjepolitični forum