Slavnostni govornik, minister za obrambo Marjan Šarec, se je med drugim dotaknil najnovejših dogodkov in poudaril, da tudi izkušnja zadnje povodnji kaže, da le skupaj lahko kljubujemo preizkušnjam.

Šarec tako po zgodovinskem orisu prekmurske preteklosti ni mogel mimo minulih ujm, posledice uničenja po povodnji pa je primerjal z vojno. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so z nadčloveškimi napori reševali ljudi in premoženje ter dali vedeti ljudem, da niso sami.

"Kot gasilec, politik in kot človek sem prepričan, da nas vsaka takšna preizkušnja samo še bolj utrdi v našem poslanstvu," je poudaril. Dodal je, da se srečujemo z vedno drugačnimi izzivi, ki pa jim bomo lahko kos le skupaj.

"Da bi reševali težave, se moramo najprej zavedati, kdo in kaj smo, predvsem pa, kaj smo že dosegli. Naš največji dosežek bo, če bo obdobje, v katerem živimo, nekoč prepoznano kot obdobje miru, napredka in skrbi za sočloveka, predvsem pa obdobje hvaležnosti za vse, kar imamo," je prepričan.

Slovesnosti so se udeležili tudi nekdanja predsednika Slovenije Milan Kučan in Borut Pahor, ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, predstavnica urada predsednice republike Nataše Pirc Musar, številni pomurski župani in drugi.

Golob: Na Prekmurce smo lahko upravičeno ponosni

"Letošnji praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom obeležujemo v času, ko se država in njeni prebivalci soočamo s posledicami silovite ujme. V času, ko so na preizkušnji solidarnost, enotnost ter medsebojna pomoč in podpora," je v poslanici zapisal premier Robert Golob. Pri tem je poudaril, da Prekmurci, tako kot vedno, v teh za državo težkih časih iz dneva v dan dokazujejo, da znajo združiti moči, kadar je to potrebno.

Pokrajina ob reki Muri danes pregovorno slovi kot pokrajina bogate zgodovine, pokrajina ohranjene kulturne in naravne dediščine, pokrajina izvrstne turistične in kulinarične ponudbe ter kot pokrajina "srčnih in prijaznih ljudi, državljanov, na katere smo vsi Slovenci lahko upravičeno ponosni", je Golob zapisal v poslanici.

Prekmurje pa že dolgo ni več le pokrajina preteklosti, je še poudaril. "Vsak dan namreč opažamo, da je Prekmurje še kako pripravljeno prevzeti vodilno vlogo na posameznih področjih družbenega življenja. Že dolgo lahko tedensko prebiramo novice o uspešnih prekmurskih podjetjih, ki so prejela najvišje nagrade na področju gospodarstva," izpostavlja premier.

Pri tem je izrazil hvaležnost vsakomur, ki prispeva svoj "neprecenljivi in obenem neponovljivi košček" v bogatem mozaiku Prekmurja in Slovenije, kot ju poznamo danes, in prebivalcem ob dnevu iskreno čestital.

Nataša Pirc Musar: Slovenija brez Prekmurja ne bi bila popolna

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudarila, da gre za praznik, ki po njenem prepričanju zaznamuje enega izmed temeljev državnosti – združitev naroda. Slovenija brez Prekmurja, Prekmurk in Prekmurcev preprosto ne bi bila popolna, je dodala.

Po besedah predsednice je 17. avgust 1919 v našo narodno zavest zapisan kot eden izmed velikih dni za prihodnost Slovenije. "Po prvi svetovni vojni in stoletjih tuje oblasti ste Prekmurke in Prekmurci s plebiscitarno večino naposled združili tok svoje usode z matičnim narodom. Zaokrožitev nacionalnega ozemlja v tem delu Slovenije je bila eden od najpomembnejših korakov na poti k združitvi slovenskega naroda in osamosvojitvi, ki se je sklenila leta 1991," je predsednica zapisala v poslanici ob prazniku.

Kot je izpostavila, pestrost, kulturna raznolikost in večnarodnost za Prekmurke in Prekmurce nikdar niso bile ovira. So del večstoletnega značaja te regije in dediščina ljudi, ki so svoj obstoj utemeljili na skupnih vrednotah. Več kot stoletje po združitvi Prekmurje ostaja regija sožitja in sobivanja ter čezmejnega sodelovanja, ki je zgled Evropi in svetu ter vsem nam, je poudarila Nataša Pirc Musar. "Na to smo izjemno ponosni," je dodala.

"Vaša duhovna širina, toplina, prijaznost in gostoljubnost so prepoznane daleč naokoli. Malo krajev je, kjer ljudje še danes pozdravijo naključnega neznanca na ulici. V Prekmurju je to še vedno v zavesti ljudi in tako zelo vesela sem, da s takšnimi dobrimi ljudmi delimo usodo življenja in razvoja v demokratični Sloveniji," je še nagovorila Prekmurke in Prekmurce. Čestitala jim je ob prazniku, vsem pa zaželela, "da ga praznujemo s ponosom in hvaležnostjo, da je ta čudovita regija del Slovenije, ljudje pa dragoceni člani naše skupnosti".

Osrednja regijska proslava na Hotizi, slavnostni dogodki tudi drugod

V organizaciji Kluba Prekmurcev v Ljubljani je proslava ob praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v sredo potekala na Prekmurskem trgu v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poudaril je, da je bila združitev Prekmurcev z matičnim narodom svetel trenutek naše zgodovine, in dodal, da smo bili Slovenci v preteklosti večkrat izpostavljeni težkim preizkušnjam, kot smo tudi zdaj ob poplavah, in da bomo skupaj uspeli.

Državna proslava sicer poteka vsako peto leto in bo znova prihodnje leto. Vmesne, osrednje regijske proslave prekmurske občine pripravljajo same. Letošnja bo prvič potekala na Hotizi občini Lendava, ki je tudi organizator. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Marjan Šarec.

Sorodna novica Minister Jevšek: Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je svetel trenutek

V imenu predsednice bo v počastitev praznika garda Slovenske vojske popoldne položila venec k spomeniku narodnemu buditelju Jožefu Kleklu v Črenšovcih. Slovesnosti s položitvijo venca in regijske proslave ob državnem prazniku na Hotizi pa se bodo udeležili svetovalki in svetovalec predsednice Tatjana Bobnar, Nataša Dolenc in Aleksej Skok, so sporočili iz urada predsednice republike.

Ob prazniku dogodke pripravljajo po celotnem Prekmurju. Mestna občina Murska Sobota pripravlja slovesno polaganje venca ob spomenik priključitve in združitve, dogodkov iz leta 1919 pa se bodo spomnili tudi v Beltincih, kjer bodo imeli slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj. Naziv častni občan naj bi prejel v Beltincih rojeni slovenski glasbenik Vlado Kreslin.

Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom.

Ob koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.