Od slovenske vlade imajo po Židanovih besedah jasna pričakovanja.
Od slovenske vlade imajo po Židanovih besedah jasna pričakovanja. "Preveč je stopicanja na mestu, premalo poguma, smelosti in odstranjevanja ovir za hitrejši napredek," je bil kritičen Foto: BoBo
SD kongres
Poleg delegatov je prišlo še 200 gostov. Foto: BoBo
Stranka SD, socialni demokrati, socialdemokrati
Vidni člani stranke verjamejo, da se lahko SD s pravo socialdemokratsko držo in utrjevanjem mreže tudi v večjih mestnih središčih spet postavi na noge. Foto: BoBo
Stranka SD, socialni demokrati, socialdemokrati, Dejan Židan, Miran Potrč
Edini kandidat za predsednika je Dejan Židan, ki bo tako tudi formalno prevzel krmilo stranke - po odstopu Igorja Lukšiča, ki je odstopil po porazu na evropskih volitvah, je namreč vodenje stranke prevzel do kongresa in v tem času uporabljal le naziv predsedujoči. Foto: BoBo
Na kongresu pretresali napake SD-ja
Za vodenje SD-ja se poteguje le Židan
Židan bo uradni predsednik SD-ja, boj za podpredsednike

Mandat predsednika je Židan danes dobil za štiriletno obdobje oz. za čas do naslednjih parlamentarnih volitev. Po strankinem statutu se namreč volitve organov stranke na kongresu opravijo v šestih mesecih po volitvah v DZ.

Namesto štirih ima stranka po novem samo dva podpredsednika. Fajonova je prejela 142 glasov, njena nekdanja kolegica v Evropskem parlamentu Mojca Kleva Kekuš pa 133. Velenjski župan in tudi dosedanji podpredsednik stranke Bojan Kontič je na glasovanju prejel 135 glasov in tako izgubil podpredsedniški dvoboj Vebrom, ki je prejel 141 glasov.

Po skoraj desetih letih se je s funkcije glavnega tajnika SD-ja poslavil pomemben oblikovalec strankarske politike Uroš Jauševec. Za njegovega naslednika so delegati z 227 glasovi izvolili Levaniča, s čimer je Levanič močno premagal protikandidata Branka Verdeva. Levanič je že napovedal, da se bo z izvolitvijo umaknil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za delo.

Židan bo dal prednost delovnim mestom
Židan je v predstavitvi svoje kandidature najprej izpostavil, da želijo živeti v družbi, ki je 100-odstotno dobra za vse, s čimer je izpostavil tudi slogan današnjega kongresa. "Vendar naša družba ni tam, kjer si želimo," je ocenil Židan, ki današnji kongres razume kot nov začetek.

V svojem nagovoru je ugotavljal, da smo kot narod delali največje korake naprej, kadar smo imeli vsaj približno enake cilje. Tako imamo po njegovih besedah med drugim izkušnjo, kaj pomeni skupen cilj pri osamosvajanju države in vstopu v evropske integracije. "Zdaj tavamo na mestu, ker kot družba nimamo skupnega cilja," meni.

Med prednostnimi nalogami so lahko po Židanovih besedah samo delovna mesta, dvig blagostanja v Sloveniji pa je mogoč samo z dvigom BDP-ja. Socialni demokrati so tudi branik javnega šolstva, zdravstva, sistemov socialnih zavarovanj, vojske, sistema zaščite pred naravnimi nesrečami, je prepričan Židan.

Skupaj z ekipo bodo, kot je zatrdil Židan, naredili vse, da socialna demokracija postane prevladujoč element za družbo. Po njegovih besedah imajo idejo, kako družbo spremeniti, zato v konkurentih ne vidi nasprotnikov. "Trudili se bomo, da jih prepričamo o svojih dobrih idejah in dobimo podporo," je še dejal.

Kritike slabih potez v preteklosti
Veliko vidnih članov SD-ja pa je v svojih nagovorih na kongresu opozorilo na poteze stranke v preteklih letih. Spomnili so tudi na populizem novih levih strank, zlasti ZL-ja, ki ga v SD-ju očitno vidijo kot največjega tekmeca pri nekaterih stališčih. Gre predvsem za nasprotovanje razprodaji državnega premoženja, ki je bila do pojava ZL-ja na zadnjih parlamentarnih volitvah ena ključnih tem SD-ja.

Pomembnost javne lastnine je tako poudaril tudi nekdanji finančni minister Franc Križanič. Spomnil je, da se je zavzel za preklic sklepa o razprodaji slovenskega premoženja, in dodal, da ni razvoja države z nizkimi davki.

Kontič pa je bil precej bolj oster. "Če zapišemo, da smo proti razprodaji premoženja, ne proti privatizaciji, potem moramo take odločitve tudi zagovarjati in sprejeti," je dejal. "Sami smo naredili ZL, sami smo ji trasirali pot v parlament. Veliko težje bomo tej demagogiji in populizmu trasirali pot iz parlamenta," je priznal Kontič.

Napake: vlada Alenke Bratušek, podcenjevanje in Igor Lukšič
Delegati so med drugim kot napako ocenili vztrajanje v vladi Alenke Bratušek, podcenjujoč odnos do nastajajoče politične levice in kandidaturo Igorja Lukšiča na evropskih volitvah, čeprav so vedeli, da na lestvicah priljubljenosti kotira zelo nizko.

Težavo stranke vidijo tudi v kadrovski politiki, ki se omejuje na nekaj ljudi v vrhu stranke, in v tem, da v nekaterih lokalnih okoljih skoraj ni članstva. Prav tako nekateri kot težavo vidijo pomanjkanje samokritike. A kljub temu je bilo slišati upanje, da bodo tisti, ki bodo izvoljeni danes, imeli več hrabrosti, vizije in spretnosti.
Izpostavljeno je bilo, da je treba narediti povolilno analizo, pridobiti podporo v večjih mestih, Kleva Kekuševa pa je opozorila še na pomanjkanje notranje komunikacije. Spomnila je tudi, da so nekatere člane izključevali le mesec pred lokalnimi volitvami, zaradi česar je na primer razpadla stranka v Kopru.

Boj za vodilne funkcije
Pred glasovanjem so vsi kandidati imeli tudi nagovore. Kleva Kekuševa je v svojem delegatom pojasnila, da za podpredsednico kandidira, ker verjame, da bi lahko novemu vodstvu prinesla kritično misel ob sprejemanju pomembnih političnih odločitev v prihodnjih letih. Ob tem je izpostavila svojo 15-letno zgodovino zasedanja različnih funkcij v stranki in svojo pripadnost socialni demokraciji.

Fajonova pa je izpostavila naporno preteklo leto volitev. Med člani stranke je slišala opozorilo, da sta organizacija in medsebojno sodelovanje v stranki slaba, je pojasnila. A slednje po njenem prepričanju potrebujejo, če želijo biti vodilna sila pri spreminjanju Slovenije in si povrniti kredibilnost pri ljudeh.

Veber je poudaril, da kandidira zato, ker ve, da lahko SD-ju uspe, če bodo alternativa neoliberalni politiki v Sloveniji. A da lahko uspejo, morajo po njegovih besedah povečati svoj vpliv. V vladi lahko po Vebrovem mnenju vpliv povečajo tudi tako, da bodo poleg predsednika stranke v njej imeli tudi podpredsednika, torej njega. Obenem je zagotovil, da bo imel stalen stik s članstvom na terenu, kar je SD-ju manjkalo.

Po besedah Kontiča, sicer velenjskega župana, za podpredsednika SD-ja kandidira z ekipo iz Velenja, ki je "branik socialdemokratskih vrednot". "Če boste ocenili, da je socialno ali socialistično republiko Velenje treba ali mogoče preslikati na državno raven, potem sem tukaj," je dejal. Poudaril je tudi, da socialni demokrati v Šaleški dolini niso in nikoli ne bodo obremenjeni s korupcijo.

Levanič je v nagovoru članom povedal, da je njegova kandidatura zrasla iz prepričanja, da lahko stranko ponovno pripeljejo na vrh. SD je po njegovem mnenju pred največjim izzivom v zgodovini. Izpostavil je, da si želi novih obrazov v stranki, močno kadrovsko zasedbo in moderno informacijsko bazo.

Tudi Verdev je ocenil, da je kongres za stranko zgodovinski prelom. S skupnimi močmi morajo po njegovih besedah ustaviti negativni trend podpore in se podati na zmagovito pot. Kandidira zato, ker mora SD, kot je dejal, prenehati životariti in spet zasesti vodilno mesto v državi. Izpostavil je pomen ponovnega stika z bazo.
Lukšič bo sodeloval po premisleku
Pred kongresom pa je nekdanji predsednik stranke Lukšič ocenil delo Židana. Meni, da odkar je v stranki kot minister in podpredsednik, je pokazal, da ima izkušnje in vse tisto, kar je potrebno za voditelja stranke. "Poleg tega je stranko že dvakrat peljal na volitve in zlasti na lokalnih volitvah, ko se je stranka že malo konsolidirala, pokazal, da je stranka lahko v dobrih rokah, ko bo izvoljen," meni Lukšič. Na vprašanje, kako bo sam še sodeloval v stranki, je odgovoril, da "po premisleku".

Medtem več vidnih članov stranke, ki je bila še leta 2009 najmočnejša politična stranka, kot ključno vprašanje izpostavlja, kako se boriti proti levemu populizmu. Lukšič meni, da se je treba proti temu boriti tako, "da vsi ključni akterji ugotovijo, da je za Slovenijo pomembno, da edino kakovost življenja vseh ljudi šteje, in smo tisti, ki to znamo narediti, socialni demokrati in ne neki naključni pouličnjaki, ki so slučajno prileteli v parlament".

O poti v prihodnost
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak danes pričakuje razpravo o nadaljnji poti stranke, ocenili pa bodo tudi preteklo delo. V izjavi novinarjem je spomnila, da jih po kongresu čaka klavzura stranke in določitev ključnih izhodišč, v nagovoru udeležencem pa izpostavila delo stranke. Volivcem je po njenih besedah treba jasno povedati, da bodo vedno poudarjali vrednote socialne demokracije, ki so tudi odgovor med potjo neoliberalizma in levega populizma.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je v nagovoru dejal, da je SD edina resna leva stranka v Sloveniji. "Naša poslanska skupina bo tako kot prejšnji mandat varovala vrednote socialne demokracije in bo tudi proaktivna pri oblikovanju rešitev," je zagotovil Han. Prepričan je, da bo tudi današnji kongres ponudil nove razvojne priložnosti.

Po uvodnih postopkih se bo na kongresu začela razprava o delu stranke med letoma 2012, ko je bil zadnji kongres, in 2015. Predvidoma v zgodnjih popoldanskih urah pa bodo začeli postopke volitev individualnih funkcij in organov.

V nekaj letih od najmočnejše stranke do šestih poslancev
Čeprav kongres ne bo tako prelomen, kot je bil tisti pred tremi leti v Kočevju, ko je Boruta Pahorja premagal Lukšič, pa bo za članstvo vseeno zelo pomemben - tako z vidika poenotenja stranke kot zaradi začrtanja odločne, a realne socialdemokratske politike, je za TV Slovenija poročal Gregor Drnovšek. SD je namreč v nekaj letih od najmočnejše politične sile v državi pristal pri zgolj šestih poslancih in tako po lanskih julijskih predčasnih volitvah ostal z enim najslabših volilnih izidov v svoji zgodovini.

Javnomnenjska podpora je stranki od zadnjih volitev nekoliko narasla in se zdaj giblje od osem do deset odstotkov, vendar pa se na primer padanje podpore največji parlamentarni stranki SMC ne odraža prav občutno v krepitvi podpore SD-ju, ki ima trenutno dobrih 11.000 članov.

"Poudarjena" vrnitev k socialdemokratskim koreninam
Vidni člani stranke verjamejo, da se lahko SD s pravo socialdemokratsko držo in utrjevanjem mreže tudi v večjih mestnih središčih spet postavi na noge.

Celoten pogovor z Miranom Potrčem si lahko preberete tukaj!

.
Tudi starosta stranke Miran Potrč je v intervjuju za MMC zatrdil, da verjame v "poudarjeno" oziroma "nesporno" vrnitev stranke k socialdemokratskim koreninam. "Pravice delavcev, njihov vpliv na upravljanje v podjetjih, socialno partnerstvo, enake pravice za vse v pogledu možnosti zaposlitve, možnost udejstvovanja žensk ... To so bile moje značilnosti ves čas. V glavnem jih je imela tudi stranka, v izvedbi pa bolj ali manj uspešno. In če ni bila uspešna, je njena priložnost in dolžnost, da to naredi tudi s kongresom," je dejal.

Na kongresu pretresali napake SD-ja
Za vodenje SD-ja se poteguje le Židan
Židan bo uradni predsednik SD-ja, boj za podpredsednike