Foto: BoBo
Foto: BoBo

Odloka o razpisu posvetovalnih referendumov glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje sta bila, potem ko ju je pretekli četrtek skupaj z odlokom o posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah potrdil državni zbor, v petek objavljena v uradnem listu.

V opozicijskih strankah SDS in NSi so že dan po odločitvi DZ-ja napovedali, da bodo vložili zahtevo za njuno ustavno presojo. V SDS-u so ob tem napovedali tudi, da bodo poleg predloga za začasno zadržanje podali še predlog, naj ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno.

Referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je po mnenju obeh opozicijskih strank v nasprotju s 17. členom ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o rabi konoplje pa so opozorili na procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.

V NSi-ju opozarjajo na "zlorabo in ugrabitev" evropskih volitev

"Glede na dosedanjo razpravo v državnem zboru o problematiki posvetovalnega referenduma, kjer je zakonodajnopravna služba v razpravi opozorila na potencialno ustavno spornost, in glede na to, da je tematika tudi z moralnega vidika zelo pomembna, se nam je zdelo ne samo koristno, ampak nujno, da se ustavno sodišče do tega opredeli," je odločitev za vložitev zahteve na ustavno sodišče v izjavi, ki so jo posredovali iz opozicijske stranke SDS, dejal poslanec Danijel Krivec. Odločitve ustavnega sodišča po njegovih besedah ne želijo prejudicirati, želijo pa si, da bi ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno.

Sorodna novica Politična analitika: Sočasnost referendumov in evropskih volitev bo privabila več volivcev

Po besedah vodje poslancev NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja želijo s predlogoma za ustavno presojo odlokov in njuno zadržanje državljane zaščititi pred prevaro. Ocenjujejo namreč, da so predlagana referendumska vprašanja prazna in aktivistična, za njimi pa ni zakonskih predlogov in rešitev, o katerih bi državljani lahko odločali.

Največji vladni stranki Gibanju Svoboda ob tem v NSi-ju očitajo "zlorabo in ugrabitev" evropskih volitev in predvolilne kampanje kot tudi kršitev in zlorabo poslovnika DZ-ja v postopku obravnave predlaganih posvetovalnih referendumov. "Uporabili bomo vsa pravna in politična sredstva, da to zlorabo preprečimo," je ob vložitvi zahteve za ustavno presojo v izjavi, ki so jo posredovali iz NS-ja, zatrdil Cigler Kralj. Znova se je zavzel tudi za superreferendumski dan v jeseni, na katerem bi se državljani izrekali o vseh predlaganih referendumskih vprašanjih.

DZ je prejšnji četrtek odločil, da bodo vsi trije posvetovalni referendumi potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo začeli teči 6. maja. Na datum izvedbe bi sicer lahko vplivala morebitna ustavna presoja, ki jo zahteva opozicija.

Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je odločitev opozicije pospremil z oceno, da gre za legitimno pravico, vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa je takšne zahteve prepoznal tudi kot pritisk na ustavno sodišče.