Za okoli 100 naj bi jih bilo manj. Foto: MMC RTV SLO
Za okoli 100 naj bi jih bilo manj. Foto: MMC RTV SLO

Če bi ta vlada vsak evro investirala tako premišljeno in namensko, kot to delajo občine, predvsem srednje in manjše, bi verjetno bili vsi skupaj bližje rešitvi iz krize.

Tomaž Lisec, SDS
Koalicija
Koalicijski partnerji premlevajo možnosti, kako naj bi se zmanjšal politični vpliv v državnih podjetjih. Foto: BoBo

Če vlada ocenjuje, da je lokalna samouprava prevelik strošek, potem ima na voljo boljše in bolj prefinjene možnosti.

Matej Tonin, NSi
Polovico občin bi ukinili


Po pripravljenem Virantovem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5.000 prebivalcev, tako bi bilo občin okoli 120 namesto današnjih 212, je pojasnil ob robu koalicijskega sestanka. Zdaj bo po soglasje odšel še v poslanske skupine in skušal podporo dobiti še med poslanci. Virant je ob tem vnovič poudaril, je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen.

SDS izpostavil referendumsko voljo
V poslanski skupini opozicijskega SDS-a so izrazili nestrinjanje z Virantovim predlogom. Po njihovi oceni se brezidejna koalicija namesto z izhodom iz krize in potrebnimi ukrepi ukvarja s krčenjem števila občin po napačnih merilih. Kot je na tiskovni konferenci zatrdil poslanec Tomaž Lisec, se v SDS-u ne strinjajo, da se kar tako ukinejo vse občine, ki nimajo 5.000 prebivalcev. To bi bilo tudi nedopustno poseganje v referendumsko voljo ljudi, je zatrdil.

"Napad na podeželje"
V SDS-u so mnenja, da so občine zelo pomemben del enakomernega regionalnega razvoja in da številne male in srednje velike občine poslujejo racionalneje kot država. Občinam bi morali dati več pristojnosti, če ne vse, kar jih trenutno nosijo upravne enote, je dejal Lisec. Izbris občin je zanje nedopusten in ne predstavlja racionalizacije delovanja države, temveč nasprotno.

Minister Virant je z današnjim dnem postal "antilokalni minister", njegova poteza pa je "napad na podeželje", je sklenil poslanec SDS-a.
V SDS-u so sicer našteli 112 občin, ki bi bile po teh merilih ukinjene.

NSi: Všečen ukrep brez pozitivnih učinkov

Tudi v NSi-ju so poudarili, da pri občinah gre za glavno gonilo enakomernega regionalnega razvoja. So pogosto edine, ki še vlagajo v infrastrukturo in podpirajo lokalno civilnodruštveno življenje. Ukinitev občin bi zato prizadela družbo kot celoto in ne le institucije, je na tiskovni konferenci ocenil vodja strankine poslanske skupine Matej Tonin.

Poudaril je, da so občine nastale na podlagi referendumske volje ljudi. Kot demokrat ne vidi druge opcije za njihovo ukinjanje kot ponovno odločanje na referendumih.

Če pa vlada ocenjuje, da so stroški lokalne samouprave preveliki, ima na voljo druga "precej boljša in bolj prefinjena orodja", je zatrdil. Kot prvo možnost je navedel uvajanje skupnih občinskih uprav, kot drugo pa je navedel zmanjšanje glavarine, ki jo občine prejemajo od države.

V NSi-ju zato vlado pozivajo, naj odstopi od namere in s tem prepreči "nepotrebne konflikte in razočaranja", ki bodo jemali energijo za reševanje bolj perečih vprašanj.

SLS: Kravje kupčije na račun podeželja
Pri napovedani "revoluciji financiranja občin" pa je po mnenju predsednika SLS-a Franca Bogoviča povsem jasno, da gre za "koalicijske kravje kupčije, v prvi vrsti na račun podeželja, torej na račun preprostih in delovnih ljudi", poroča STA.

Poteza vlade, ki izkazuje željo po popolni centralizaciji in uničevanju podeželja, pa po Bogovičevem mnenju lahko pripelje vlado do moderne formule varčevanja: "Ukinitev vseh občin in ohranitev zgolj ene - Ljubljane, ki jo bo, kot doslej, skupaj z državo Slovenijo vodil isti gospod, naravnost z ljubljanskega magistrata," so po poročanju STA-ja še zapisali v SLS-u.

Če bi ta vlada vsak evro investirala tako premišljeno in namensko, kot to delajo občine, predvsem srednje in manjše, bi verjetno bili vsi skupaj bližje rešitvi iz krize.

Tomaž Lisec, SDS

Če vlada ocenjuje, da je lokalna samouprava prevelik strošek, potem ima na voljo boljše in bolj prefinjene možnosti.

Matej Tonin, NSi
Polovico občin bi ukinili